Piše: Gašper Blažič
Ali se politična kariera Roberta Goloba izteka? Dogajanje kaže, da o tem ni več dvoma, vprašanje je le, na kakšen način bo »sestopil z oblasti« in kako bodo botri s pomočjo režimske medijske mašinerije skušali to preprečiti.
Že v preteklih številkah Demokracije smo napovedali, da – ker so razmere podobne kot pred volitvami leta 2004 – bo globoka država skušala reševati svoj strankarski vrtiček s forsiranjem manjših strank, ki bi lahko prestopile parlamentarni prag in predstavljale jeziček na tehtnici. Torej po receptu, ki je bil uporabljen že pri Marjanu Šarcu leta 2018, ko je SDS dosegla prvo mesto in ostala v opoziciji. Toda odstotki so lahko zelo negotovi, zaradi česar tudi v Svobodi izgubljajo živce. Za tranzicijsko levico neugodno okoliščino predstavljata tudi (vsaj delni) padec Madurovega režima v Venezueli ter sesipanje teokratskega režima v Iranu – ta režim je vsaj po finančni plati povezan s slovensko globoko državo (pranje denarja v NLB). Na drugi strani je za levičarje neugodno tudi to, da sta se SDS in NSi v zadnjem času spet zbližali.
Je bil prestop le krinka?
Zagotovo je prejšnji teden za nekaj hrupa poskrbel Matej Tašner Vatovec z nenadnim prestopom iz Levice v SD, pri čemer so vodilni predstavniki koalicije nato še lep čas zatrjevali, da prestop ne pomeni nikakršnega poslabšanja odnosov znotraj koalicije. No, če jim verjamemo, potem verjetno drži, da je bil prestop čisti projekt botrov, kako odvrniti pozornost javnosti od bolj kočljivih stvari, hkrati pa potisniti Levico v nekakšno recesijo in večjo prilagodljivost.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
