Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Kar zadeva moj pogled na sedanje stanje v Sloveniji ali med Slovenci, je ta zelo nespodbuden, celo pesimističen. Edino upanje za Slovence in Slovenijo pa vidim v množični vrnitvi Slovencev h krščanstvu – kot temeljni prvimi obstoja slovenskega naroda in države.
Premalo Slovencev se zaveda, kako zelo je za nas in našo domovino žalostno, že skoraj brezupno, ker je komunistična revolucija zarezala globok prepad tudi v skoraj že vsako slovensko širšo družino. O, Slovenci! O, Slovenija! Ne bomo zmogli brez trdnega krščanstva. Mi ga potrebujemo za svoj obstoj in za svoj razvoj, za svojo prihodnost. Ta vera je specifična nujnost za obstoj slovenskega naroda . To je nesporno dejstvo, že neštetokrat dokazano. Nujno ga potrebujemo. Ne more biti le osebna zadeva posameznika. Potrebujemo slovensko krščansko vero, tako kot potrebujemo svoj – slovenski – jezik in umetnost ali kulturo, tako kot potrebujemo slovensko znanost, slovensko kmetijstvo in drugo gospodarstvo, tudi slovensko politiko itn. To, da smo večinsko in večinoma kristjani, Slovenci moramo upoštevati.
Drugače bomo propadli. Kajti, če se hoče kdo od Slovencev povzpeti v sam svetovni vrh znanosti, politike, športa itn., to lahko doseže tudi brez tega, da obstaja slovenski narod, pa brez tega, da obstaja država Slovenija. Dovolj je, da je takšen uspešnež iz kake slovenske družine, ki je že davno ni več, pa nekateri mediji mimogrede poročajo, da je slovenskih korenin. Uspešni posamezniki niso nikakršno zagotovilo za obstoj slovenskega naroda in slovenske države. Uspešna mora biti država Slovenija. Uspešni morajo biti predstavniki samostojne in dovolj suverene države Slovenije. Za to pa je nujna narodna sprava, ki pa je ni in ni.
Ni je zato, ker narod in država zahtevata skupno voljo za obstoj in za samostojno delovanje, čeprav – seveda – v povezavi z vsem svetom. Brez prepričljivo delujočega krščanstva na vseh področjih obstoja slovenske države in slovenskega naroda pa za svobodne Slovence in svobodno Slovenijo to ni – in ne bo – mogoče. Tega se moramo zavedati.
Predvsem zaradi tega, da bi prišlo do nujno potrebne SPRAVE, bi morala komunistična revolucija – tudi z grozljivimi spomeniki svojim največjim in najbolj krvavim voditeljem – zapustiti slovenska mesta in vasi, slovenska polja in gozdove, vso Slovenijo. Za vedno bi jo morala zapustiti, našo domovino, komunistična revolucija z vsemi svojimi spomeniki – mrtvimi v bronu in kamnu, kot tudi z živimi – v predsedniški palači, v parlamentu, v vseh slovenskih ministrstvih in v vrhu vseh slovenskih vlad. Pa tudi pokopati in vpisati v mrliške knjige bi morali vse slovenske žrtve revolucije. Spravne svete maše pa bi morale biti za vse, za vse žrtve in krivce za njihovo smrt, ker so oboji Slovenci. Samo ljubi Bog pa ima tolikšno moč v najhujših tragedijah in pri rešitvah iz njih, da lahko prinese – tudi med razdvojene Slovence – SPRAVO. Samo ljubi Bog lahko prinese med Slovence mir s spravo, edino resnično zagotovilo, da bosta ostala in samostojno živela slovenski narod In slovenska država.
Bog te živi, Slovenija!
