Piše: Nova24tv.si
Dijaki Druge gimnazije v Mariboru so zapustili mednarodno debatno tekmovanje, ker bi morali zagovarjati stališče Izraela v izraelsko-palestinskem konfliktu. Svoje dejanje so predstavili kot nekakšen moralni protest, pri tem pa so jih podprli profesorji in seveda domači mediji. Pa gre res za moralni protest? Iz akademskih krogov prihajajo ostre kritike o ideološki zaslepljenosti mladine in učiteljskega kadra, ki konflikta očitno ni sposoben razumeti zunaj (skrajno levih) ideoloških plašnic.
V Zagrebu je potekalo mednarodno debatno tekmovanje, v katerem je dijakom II. gimnazije Maribor dobro kazalo, vse dokler niso naleteli na temo, povezano z Izraelom. Ker niso želeli zagovarjati stališča Izraela oz. pravice Izraela do obstoja, so se po uvrstitvi v polfinale poslovili.
Odločitev je naletela na hude kritike iz akademskih krogov. Debatno tekmovanje je bilo namreč zasnovano tako, da tekmovalci niso mogli izbirati strani, ki jo v določeni temi zastopajo, pač pa jim je bila ta dodeljena. Gre za običajen način organizacije tovrstnih tekmovanj, saj debaterji na tak način izkazujejo svoje retorične in debatne sposobnosti, predvsem pa to, da razumejo vse strani takšnega ali drugačnega konflikta.
Ne razumejo bistva retoričnih dvobojev
Zagovarjanje stališč, ki niso osebna stališča debaterja, je namreč ena izmed osnovnih kvalitet debaterjev, ki jih ti nato predstavijo na debatnih tekmovanjih. S tem se namreč izkazuje globoko razumevanje teme debate. “Najboljši družboslovci morajo znati zagovarjati katerokoli stališče, pa četudi se s stališčem osebno globoko ne strinjajo. Ker gre za veščino (skill). Vse od tukaj naprej pa je navadno bedno slovensko politikantstvo,” je zadevo komentiral dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede.
Česar pa očitno ne razumejo v vodstvu šole. “Da greš na tako tekmovanje, pa se v bistvu odrečeš odlični uvrstitvi, zato da na jasen in odločen način zastopaš svoje stališče, je pogumno in občudovanja vredno,” je odločitev svojih dijakov pojasnil ravnatelj Druge gimnazije Marko Jagodič.
Na ta del se je odzval psihoterapevt in politični komentator Roman Vodeb, ki je zapisal: “Tisti, ki ve, za kaj se gre pri takšnih retoričnih tekmovanjih/dvobojih, ne more razumeti, kako se je to lahko sploh zgodilo, torej da je učitelj pustil, da so dijaki odstopili in niso zagovarjali stališča, ki jim je bilo z žrebom dodeljeno.” In še: “Mariborski dijaki v Zagrebu zapustili debatno tekmovanje, ker bi morali zagovarjati stališče Izraela” – in s tem so dokazali, kako v resnici ne štekajo bistva retoričnih dvobojev, ki so jih poznali stari Grki! Sram je lahko njihovih učiteljev filozofije.”
So bili dijaki primorani v bojkot?
Kako je prišlo do bojkota, je pojasnila mentorica dijakov. Ti naj bi tekmovanje “morali” bojkotirati, v kolikor bi v debati z naslovom “Ta zbor obžaluje ustanovitev države Izrael kot posledico druge svetovne vojne” igrali vlogo opozicije, torej zagovarjali stališče Izraela.
Tako je pojasnila tamkajšnje dogajanje: “Zagovarjati genocid pa bi bilo nečloveško in nehumano. In dejansko so se vse slovenske ekipe odločile, da bodo v primeru, da so na strani opozicije, tekmovanje bojkotirale. Naši so dejansko potegnili opozicijo in so tekmovanje morali bojkotirati.” Iz komentarja izhaja, da dijaki pravzaprav niso imeli nobene druge možnosti, kot da zapustijo tekmovanje, ker so se tako odločile vse slovenske ekipe.
Dijaki niso bili sposobni zagovarjati ustanovitve Izraela?
Zdi se prav neverjetno, da slovenski dijaki leta 2025 niso sposobni zagovarjati stališča, da je bila ustanovitev države Izrael pravilna odločitev mednarodne skupnosti po drugi svetovni vojni. Po tem, ko so Judje preživeli holokavst, koncentracijska taborišča, stoletja preganjanja v Evropi, je nastal Izrael kot branik pred antisemitizmom, prav takšnim, ki prav v tem trenutku razsaja po svetu, Evropi, vključno s Slovenijo. Ta se je še okrepil po brutalnem pokolu, ki so ga nad Judi izvedli predstavniki teroristične organizacije Hamas leta 2023, čemur je sledila protiteroristična operacija Izraela, ki se je končala pred kratkim.
O tem, da je antisemitizem prisoten na javni RTV, so v preteklosti opozarjale mednarodne organizacije, sedaj pa se izkazuje, da je ta prisoten tudi v šolstvu.
Na II Gimnazijo Maribor smo poslali novinarska vprašanja. Spodaj lahko preberete njihove odgovore. Vodstvo šole zanika aktivizem, kljub aktivističnim nastopom pred kamerami.
Kako odgovarjate na očitke iz akademskih krogov, da odločitev kaže na nerazumevanje same logike debatnih tekmovanj. Sposobnost zagovarjanja stališča, s katerim se globoko ne strinjaš, namreč izkazuje retorične sposobnosti tekmovalcev in globoko razumevanje materije debate?
Menim, da je ravno obratno. Dijaki zelo dobro razumejo logiko debatnih tekmovanj in pomen argumentiranega zagovarjanja različnih stališč. Tekmovanja niso zapustili, kot se ponekod napačno poroča, temveč so se odločili, da bodo v primeru, če bi bili razporejeni na stran, kjer bi morali zagovarjati stališče Izraela, namesto klasične debate podali protestne govore. Pri tem so se jasno zavedali, da to najverjetneje pomeni izločitev s tekmovanja, kar so tudi sprejeli. Pomembno je poudariti, da je šlo za skupno odločitev dijakov vseh slovenskih ekip. Dejstvo, da je organizator v naslednjem krogu tekmovanja debatno vprašanje spremenil, kaže tudi na to, da so sami presodili, da zastavljeno vprašanje ni bilo primerno za dijaško debatno tekmovanje.
Kako odgovarjate na navedbe, da je šlo za “politikantsko odločitev”?
Rad bi poudaril, da gre za dijake in ne za politike ali posameznike s kakršnokoli politično agendo. Njihova odločitev ni bila politikantska, temveč izraz nasprotovanja vojni in solidarnosti z vsemi žrtvami. Podpora šole pomeni, da smo ponosni na dijake, ki so se zavestno odrekli možnosti zelo dobre uvrstitve zato, da so izrazili svoje stališče. Prav to pa je tudi eno izmed temeljnih izhodišč debatnih tekmovanj.
Podprli bi jih tudi, če bi se na podoben način odločili ob katerikoli drugi temi.
Kako odgovarjate na navedbe, da je izobraževanje dijakov vaše gimnazije enostransko in aktivistično?
Izobraževanje na naši šoli poteka v celoti v skladu z veljavnimi učnimi načrti, dijakom pa hkrati ponujamo široko paleto obšolskih dejavnosti. Naš cilj je, da si pridobijo širino znanja in sposobnost samostojnega, kritičnega razmišljanja. Spoštujemo tradicijo, hkrati pa sledimo sodobnim izzivom.
Smo vključujoča šola, v kateri želimo, da se vsak posameznik počuti slišanega in sprejetega. Na šoli se zavestno spodbuja pluralnost mnenj in stališč. Zato lahko odgovorno trdim, da če na kateri izmed slovenskih šol ni enostranskosti, potem je ni na II. gimnaziji Maribor.
Želimo, da so naši dijaki aktivni, ne pa aktivisti. To podpiramo z dejavnostmi, kot so prostovoljstvo, medsebojna pomoč in vzgoja za aktivno državljanstvo.
Bi rekli, da je odločitev za bojkot posledica razširjanja antisemitizma na vaši šoli?
Ne. Na naši šoli antisemitizma ni, in verjamem, da to velja tudi za druge slovenske šole.
Zanima nas, ali so bili dijaki primorani v bojkot tekmovanja, glede na naslednjo izjavo njihove mentorice: “Dejansko so se vse slovenske ekipe odločile, da bodo v primeru, da so na strani opozicije, tekmovanje bojkotirale. Naši so dejansko potegnili opozicijo in so tekmovanje morali bojkotirati.”
Dijaki pri nas v nič niso primorani, razen v učenje. Odločitev je bila njihova, kar lahko preverite tudi na drugih sodelujočih šolah. Pri debati dijake učimo argumentiranja in razvijanja retoričnih sposobnosti. Narekovati jim, kako morajo ravnati, bi bilo do njih podcenjujoče, poleg tega pa to ni vloga šole.
