4.3 C
Ljubljana
sreda, 17 decembra, 2025

V novi Demokraciji preberite: Golobov predvolilni medijski mehurček; Sistematično brisanje volišč na podeželju; Vladna dolgotrajna oskrba je nateg; Intervjuja: Dimitrij Rupel in Andrej Černic

Piše: G. B. 

Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako Golobov medijski mehurček postaja čedalje večji imaginarij in kako pri tem sodeluje tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Tranzicijska levica je že v preteklosti poskrbela za zmanjšanje volišč na podeželju, torej v okoljih, ki so ji manj naklonjena. Razkrivamo razloge za to. Pišemo o rokohitrskem sprejemanju zakonov, ki na videz obljubljajo številne ugodnosti, a dejansko gre le za predvolilne prevare.  Nobenega dvoma ni več, da je dolgotrajna oskrba navaden nateg. Golobova vlada je s tem  projektom ljudem ponudila mačka v žaklju. Ob 35-letnici osamosvojitvene vlade smo se pogovarjali z zunanjim ministrom osamosvojiteljske vlade dr. Dimitrijem Ruplom, ki je zelo odkrito spregovoril o slovenskih zunanjepolitičnih zablodah. Z Demokracijo boste vedeli več!

Glavno vprašanje je, kaj se ta hip dogaja v zakulisju. Ni namreč skrivnost, da je zelo pomemben dejavnik v tej zgodbi predvsem ljubljanski župan Zoran Janković, ki predstavlja glavno vez med Kučanom in Golobom. Prihodnje leto bodo namreč tudi lokalne volitve, Janković pa bo zaokrožil dvajset let svojega županovanja, pri čemer ni povsem jasno, ali bo nadaljeval to pot ali se bo umaknil med »strice iz ozadja«. Nekaj pa je jasno: Janković se je v zadnjem času zaradi korupcijskih dejanj znova znašel na »ražnju« in bil celo povabljen v oddajo Tarča, a tja ni prišel. Namesto tega je raje pisal predsednici uprave RTVS Nataliji Gorščak, ki se je v zadnjem času proslavila kot propalestinska aktivistka, ko je umaknila slovensko kandidaturo na Eurosongu 2026 na Dunaju, kajti če bo tam Izrael, nas ne bo zraven. No, s tem je pokazala, da sledi interesom vladajoče politike in tudi v Jankovićevem primeru ni bilo nič drugače. Janković je v pismu, ki ga je poslal Gorščakovi, med drugim popljuval voditeljico Tarče Eriko Žnidaršič, s čimer je njena usoda verjetno zapečatena, a to je bilo znano že prej, saj so se na RTV odločili, da v letu 2026 ne želijo več imeti »senzacionalistične« Tarče. Jankovićevo pismo je bilo tako samo pika na i. Ljubljanski župan je Žnidaršičevo celo obtožil, da želi »v svoji oddaji ne le prevzeti vloge sodišča, ampak nanj celo izvajati nedopusten pritisk«. To pomeni, da je oddaja Tarča tako rekoč ulica, ki zahteva linč.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V tedniku Demokracija še preberite:

Prikrito, a sistematično brisanje volišč na podeželju

Kot je poudaril Janez Janša, je na dan plebiscita pred 35 leti obstajalo 4.130 volišč, volilnih upravičencev pa je bilo manj kot 1,4 milijona. Na zadnjem referendumu (o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja) je bilo volilnih upravičencev skoraj 1,7 milijona, volišč pa manj kot tri tisoč. »To pomeni, da izvajanje ustavno zagotovljene volilne pravice ni enako dostopno nekomu v Ljubljani, ki ima volišče oddaljeno le nekaj sto metrov, kot nekomu v podeželskem okraju, kjer je do volišča lahko pet, deset ali celo več kilometrov,« je med drugim dejal predsednik SDS, ki je tako opozoril na vedno znova zamolčan problem, to pa je zagotavljanje enakih možnosti za vse. Navsezadnje je to povezano tudi z decentralizacijo, a prav volišča so tu Arhimedova točka, ker se na njih odloča o tem, ali se bo decentralizacija sploh izvajala. Ker je tranzicijska levica praviloma močnejša v mestih, manj pa na podeželju, je jasno, da je ukinjanje volišč na podeželju v njenem interesu.

Populistično vladno sprejemanje zakonov – predvolilni bombončki

Golobova vlada je v zadnjem obdobju sprejela ali napovedala več zakonov. Eden je t. i. Šutarjev zakon oziroma zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Napisali so ga v naglici in nato na hitro sprejeli novembra 2025, po umoru 48-letnega Aleša Šutarja v Novem mestu. Robert Golob ga je zagovarjal kot nujnega zaradi varnosti, poznavalci pa kot panični odziv na romsko problematiko in predvolilni manever. Vladajoča koalicija prej tri leta in pol ni naredila nič za ureditev razmer na področju romske problematike in s tem povezanega nasilja. Arogantno so zavračali vsa opozorila opozicijskih strank SDS in NSi, pa tudi predloge enajstih županov jugovzhodne Slovenije in Posavja. Slednji so v državni zbor z več kot 31.500 podpisov volivcev in volivk že kmalu po volitvah leta 2022 vložili predloge sprememb petih zakonov. Zelo aktivne so bile tudi posamezne civilne iniciative s tega območja, Golob in njegovi so vse zavračali. Celo z zmerjanjem. Kriminal posameznih skupin je naraščal, ko je prišlo do umora Šutarja, pa se je Golob nenadoma »zbudil«. Zakon, ki so ga sprejeli, je slab in ima polno lukenj. Ampak to zdaj Golobovih ne zanima več.

Vse bolj se kaže, da je vladna »dolgotrajna oskrba« prevara

Kako neurejene so razmere, da vlada prava zmeda, potrjuje tudi ena od sodelujočih v programu vzpostavitve sistema. Zapisala je: »Klicala sem na pet različnih telefonskih številk, kjer naj bi imeli odgovore o dolgotrajni oskrbi. Niti dva odgovora nista bila enaka. Popoln kaos. Tudi tisto, kar se mi je sprva zdelo najbolj logično in verodostojno, se je kasneje izkazalo za zelo vprašljivo. Do danes še ne ve, ali so napačne informacije dali meni ali prijatelju, ki se ukvarja s podobnim primerom. Toliko je nejasnosti, zmede in prelaganja odgovornosti.«

Intervjuja: Dimitrij Rupel in Andrej Černic

“ZDA so bile pri načrtu z 28 točkami precej površne in neobčutljive. Trumpu je veliko do zavezništva z Rusijo, Evropa pa nima ustreznih sogovorcev in prepričljivih zagovornikov Ukrajine. Vsaka suverena država ima pravico vstopati v zavezništva, kot sta Nato in EU. Seveda so finančne perspektive rekonstrukcije Ukrajine nedojemljive,” je v intervjuju za Demokracijo pojasnil dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, ki se je obregnil tudi ob Marto Kos: “Lepo prosim! Le koga bo prepričala nekdanja sodelavka Udbe? Slovenija tako kot nekoč pošilja v Bruselj »kadre«, ki se jih hoče znebiti iz Ljubljane.”

V intervjuju za Demokracijo je spregovoril tudi zamejski novinar Andrej Černic, ki je spregovoril tudi o finančnih ozadjih nekaterih prodaj premoženja Slovencev na Tržaškem.

Politično ozadje obračuna z znanim novomeškim ortopedom

Zrežiran napad Roberta Goloba na dr. Gregorja Kavčiča, enega najboljših ortopedskih kirurgov v Sloveniji, je napad na vse zdravnike v Sloveniji. V sobanah tranzicijske levice umetno zrežirana afera pomeni iskanje notranjega sovražnika, razdvajanje ljudi in odvračanje pozornosti od lastne nesposobnosti, uničenja zdravstva in nedelujoče dolgotrajne oskrbe. Golobu pri tem izdatno pomaga koalicijska stranka SD; direktorica SB Novo mesto Milena Kramar Zupan je visoka funkcionarka te stranke.  Neverjetno je tudi, da so se dr. Kavčiču v SB Novo mesto s takšno lahkoto odpovedali. Prav on je namreč ortopedijo v SB Novo mesto postavil na res zelo visoko raven. Neverjetno je tudi, kako znajo v tranzicijski levici, tokrat na čelu z Golobom, kriminalizirati najuspešnejše zdravnike, opozarjajo strokovnjaki.

Islamistični teroristični napad na priljubljeni avstralski plaži

V Sydneyju se je v nedeljo, 14. decembra, zgodil islamistični napad na judovskem festivalu. Šlo naj bi za enega najhujših terorističnih napadov v zadnjih letih. Priljubljena plaža Bondi v omenjenem mestu se je spremenila v klavnico, ko sta praznovanje začetka judovskega festivala hanuke napadla dva muslimana pakistanskega rodu. Šlo naj bi za očeta Sajida in sina Naveeda Akrama. Starejšega napadalca, starega 50 let, je ubila policija. Njegov 24-letni sin je bil ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Je v kritičnem stanju. Premier avstralske zvezne države Novi Južni Wales Chris Minns je sporočil, da je bilo ubitih 16 ljudi, 42 pa naj bi jih bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Druge žrtve so bile stare od 10 do 87 let.

V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Miran Černec, Tanja Brkić, Stane Granda, Matevž Tomšič, Miro Petek, Mitja Iršič in Gašper Blažič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine