Piše: G. B.
Včerajšnja tiskovna konferenca predsednikov SDS in NSi je očitno delovala kot “pljunek na karbid”. Predvsem se je sprenevedal direktor službe (nekdaj: generalni sekretar) Državne volilne komisije Igor Zorčič, sicer nekdanji predsednik državnega zbora in nekdanji poslanec SMC.
Spomnimo, o konferenci smo poročali, da je število volišč od leta 1990 do danes padlo, saj jih je sedaj okoli 1200 manj. Predvsem jih ukinjajo na podeželju. Samo v občini Šmarje pri Jelšah so jih ukinili 28.
Zorčič: Pri nas imamo več volišč na število prebivalcev kot sosednje države
Na Državni volilni komisiji (DVK) so včeraj zvečer za medije pojasnili, da se volišča določajo za vsake volitve oziroma referendum posebej. Direktor službe DVK Igor Zorčič pa je dejal, da “Slovenija po konfiguraciji terena ali pa razpršenosti ne odstopa od na primer ne Avstrije ne Hrvaške, pa ima še vedno večje število volišč na volivce ali pa na prebivalce kot te države”. Poleg tega se je z leti spremenil volilni sistem in z njim volilna praksa, ki po Zorčičevih navedbah pozna tudi druge pristope pri omogočanju izvrševanja volilne pravice vsem volivcem, to je da imajo možnost glasovati tudi po pošti, po pošti iz tujine, na predčasnem glasovanju, česar pa leta 1990, na katero se sklicujejo v opoziciji, ni bilo na voljo.
No, Zorčič se je ob tem sprenevedal, saj smo v času pred zadnjim referendumom zabeležili več klicev in sporočil ljudi, da DVK ter pristojna ministrstva niso poskrbeli za pravočasno obveščanje stanovalcev domov za starejše o glasovanju na referendumu.
Predstavnik Svobode: Opozicija strelja v lastno koleno
Je pa Zorčiča takoj podprl tudi član DVK na predlog Svobode Marjan Jarkovič, ki je v pisnem odzivu na navedbe Janše in Vrtovca spomnil, da se je število volišč zmanjšalo tudi na račun zahteve, da so volišča prilagojena za invalide. Sledeč ustavni odločbi iz leta 2011 je DZ po Jarkovičevih besedah šele leta 2017 sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, ki jo je sopodpisalo kar 81 poslancev, med njimi tudi omenjena poslanca, in ki je z večletnim zamikom med drugim implementirala tudi dve odločbi ustavnega sodišča, ki se nanašajo na pravno praznino na področju glasovanja po pošti ter dostopnost volišč invalidom.
Jarkovič je ostro zavrnil Janševe in Vrtovčeve navedbe, da želi tudi vlada prek nadzornih institucij pravne države vplivati na potek dogodkov pred naslednjimi volitvami in da naslednje državnozborske volitve zaradi sedanje mreže volišč ne bodo poštene. “DVK in okrajne volilne komisije so namreč samostojni in neodvisni organi, zato nanje vlada nima nobenega vpliva. Vodijo jih sodniki, v njih pa sodelujejo tako neodvisni pravni strokovnjaki kot tudi skladno z načelom političnega pluralizma predstavniki parlamentarnih strank,” je dodal.
Jarkovič je ob tem zamolčal, da člane DVK imenuje DZ, kjer ima koalicija seveda večino. Iz sestave DVK to sicer ni razvidno, ker sta preostala člana izmed predstavnikov strank iz vrst SDS in NSi. Predsednik DVK in njegov namestnik oz. namestnica sta izbrana iz vrst vrhovnih sodnikov, predstavniki strank so trije, poleg teh pa še dva pravna strokovnjaka na podlagi javnega poziva. Trenutno sta to Mitja Breznik in Mitja Šuligoj. Mandat trenutne sestave DVK je bil potrjen januarja letos. Vsi člani DVK imajo tudi svoje namestnike.
Direktorja DVK – to funkcijo opravlja Igor Zorčič – pa imenuje DVK na podlagi javnega natečaja. Toda že v preteklosti so to funkcijo zasedali politiki, denimo Dušan Vučko, nekdanji poslanec LDS.
Tehnično gledano ima Jarkovič prav, ko pravi, da je zmanjšanje volišč posledica sprememb zakona iz leta 2017, s čimer je 1. februarja 2018 začela veljati obveznost dostopa invalidov do volišč. Kar pomeni, da so volišča, do katerih se da priti le po stopnicah, od takrat naprej dejansko nelegalna. Ker pa je na podeželju velika težava, ker ni primernih zgradb za volišča, kjer bi imeli invalidi prost dostop, so morali precejšen del volišč ukiniti. Zakonsko novelo, ki sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2016, je podprla velika večina poslancev, tudi NSi in SDS.
Vendarle pa trdnih dokazov, da je zmanjševanje števila volišč neposredno povezano zgolj z dostopom invalidov do volišč, ni.
Janša: Zorčič se obnaša ignorantsko
Na Zorčičevo stališče se je medtem kritično odzval Janez Janša. Češ, če še razume, zakaj levica ovira glasovanje na podeželju, pa je reakcija Zorčiča kot direktorja DVK ignorantska. “Prvič, DVK ga po naših informacijah ni pooblastila za podajanje takih stališč. G. Zorčič ni niti predsednik niti član DVK. Drugič, DVK je tisti organ, ki mora najbolj skrbeti za to, da se z nižanjem temeljnih standardov pri zagotavljanju enakosti volilne pravice ta ustavna pravica ne krši oziroma omejuje. Pri tem vprašanju pa se je njen direktor prelevil v političnega aktivista, kakršen je bil njegov predhodnik Dušan Vučko, ki je na zadnjih volitvah celo napačno izračunal mandate izvoljenih poslancev. Danes pa spet sedi v vodstvu levičarske stranke. Tretjič, trditve omenjenih in predstavnice SD, da nadpovprečna volilna udeležba na volitvah 2022 dokazuje, da je volišč dovolj, ne zdržijo resne presoje. Tudi volitve 2022 so dokazale, da je bila razlika pri volilni udeležbi med nekaterimi okraji v Ljubljani in na obrobju več kot 22 odstotkov,” je na omrežju X zapisal Janša.
