Piše: Vida Kocjan
Gospodarstvo že več mesecev opozarja vlado na zaostrene gospodarske razmere. Na resne razmere v Sloveniji opozarjajo tudi mednarodne ustanove.
Vendar pa si vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) s predsednikom Robertom Golobom na čelu zatiska oči. Resnega stanja v pomembnem delu gospodarstva »ne vidijo«, še vedno nam menda zavida ves svet.
Ob vsem tem Slovenija drsi v zaostreno gospodarsko krizo, kjer je rast okoli odstotka, industrija je šibka, gospodarska rast pa nižja. Slovenska industrija tone, stanje je skrajno nepredvidljivo. Na robu so avtomobilska, kovinska in pohištvena industrija ter posledično vsi, ki so povezani z njimi.
Zato je tišina vlade zelo boleča. Ministrstvo za delo in celotna izvršna oblast se namreč že mesece izmikata jasnemu odgovoru o ukrepih, pomembnejša jim je (levičarska) ideologija, reševanje »sveta«, čeprav je povsem očitno, da se razmere v slovenski industriji poslabšujejo.
Ujeti so tudi v svoj najljubši položaj: čakanje. Čakanje na podatke, čakanje na ocene, čakanje na »ustrezne razmere«. Živijo v svojih mehurčkih, kjer je prostor samo za samohvalo in medsebojno trepljanje. Molčijo in lovijo ravnotežje med različnimi lobiji.
A realnost gospodarstva in delavcev medtem ne čaka. Podjetja in zaposleni nosijo glavno breme negotovosti, brez jasnih pravil, brez varovalk, brez informacij.
Velika napaka vlade je tudi, da nima strategije kako naprej. Ob vsaki ekonomski težavi se vede, kot da ima na voljo neomejeno količino časa, medtem ko podjetja in delavci tega luksuza nimajo.
Vlada, ki se boji odločitev, ni stabilizator razmer, temveč njihov razdiralec. V bistvu še sami ne vedo, kaj želijo doseči.
Dejansko vprašanje zato danes ni, ali je skrajni čas za ukrepanje. Resnično vprašanje je, ali je vlada sploh še zmožna ukrepati.
