Piše: Katoliški izobraženci Maribor
Člani Skupine katoliških izobražencev v Mariboru spodbujamo državljane Republike Slovenije, da pri odločanju o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (v nadaljevanju Zakon) upoštevajo teološka, filozofska in strokovna dejstva ter dognanja, do katerih je človeštvo prišlo skozi tisočletja svojega popotovanja skoz čas v prihodnost.
Kristjani vemo in verujemo, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti. Ustvaril ga je kot duhovno-telesno bitje, osebo, ki je sogovornik s Stvarnikom in je prejel življenje kot večen, neuničljiv dar, ki naj ga razvija do največje popolnosti, do svetosti. Vse te razsežnosti Sveto pismo povzame v peti Božji zapovedi: »Ne ubijaj! Jaz sem Gospod.« Vsa monoteistična verstva – judovstvo, krščanstvo in islam – zavračajo evtanazijo kot skrajno zlo in greh.
Človek in človeštvo od samih začetkov razmišlja o stvarstvu in njegovih zakonitostih, še zlasti o človeku in o daru življenja. Med globokimi spoznanji mislečih ljudi je tudi etični premislek, dilema, kako uporabiti svoje strokovno znanje za lasten razvoj in blagor ljudi. Za naša tehtanja, kako glasovati na referendumu o umoru s pomočjo države, naj navedemo le odlomek iz Hipokratove prisege (Hipokrat je bil slovit antični zdravnik): »Prisežem […], da ne bom nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne učinkovine ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel.«
Številne zakonodaje v preteklosti in danes opredeljujejo človekovo življenje kot nedotakljivo vrednoto. Slovenska ustava v 17. členu pravi: »Človekovo življenje je nedotakljivo.» To pomeni, da je zakon, o katerem bomo glasovali na referendumu, v nasprotju z veljavno ustavo.
Zamisel in vsebina Zakona kažeta na miselno ozkost v razmišljanju o življenju kot največjem in večnem daru Stvarnika vsakemu človeku, še bolj pa na avtoritarno pojmovanje države, ki se sama postavlja nad vse absolutne vrednote, kot je življenje. Takšna zamisel države nima pred očmi človeka kot osebe in družbe kot organizirane skupnosti, ampak zasleduje koristi ožjih skupin. Na referendumu bomo odločali tudi o tem, katere vrednote naj navdihujejo našo mlado demokracijo, delovanje posameznikov in celotne družbe danes in v prihodnosti.
S človeškega in medicinskega stališča je pomoč pri zastrupitvi človeka – umor. Je nesprejemljiva, ker ni moč zagotoviti, da bi bil vsak primer zastrupitve res prostovoljen, ker obstaja velika možnost zlorab, ob netipičnih spremembah in simptomih ni vedno možna zanesljiva prognoza. V ozadju želje po samomoru je lahko neprepoznana depresija. Zakon načrtno spodkopava kulturo življenja, na kateri temelji naša civilizacija. Še vedno ostaja dejstvo, da nihče ni gospodar svojega ne tujega življenja.
Zakon je bil sprejet kljub odklonilnemu mnenju vseh obstoječih zdravstvenih združenj in organizacij in nekaterih nevladnih organizacij. Pri tem ni niti pripravljenosti in posluha odločevalcev za paliativno oskrbo in vzpostavitev hospicev.
Zakon je povsem nesprejemljiv, ker nalaga zdravniku sodelovanje pri usmrtitvi bolnika. Ali bo zdravnik rabelj?
Na referendumu, ki smo se ga dolžni udeležiti, moramo glasovati proti temu zakonu.
mag. p. Janez Sraka, DJ
prim. Jurij Leskovar, dr. med.
in 20 sopodpisnikov, katerih imena so v uredništvu
