Zaradi nedavnih razkritjih novih pedofilskih škandalov v ZDA se je katoliška Cerkev znašla pod velikim javnomnenjskim pritiskom, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Le malo pred praznikom Marijinega vnebovzetja je v javnost prišla novica, da je bil že oproščeni duhovnik Franc Klopčič s strani višjih sodnikov obsojen zaradi spolne zlorabe, obsodbo pa so lansirali isti kadri, ki so na zaporno kazen obsodili že Milka Noviča, ki je včeraj zapustil zapor na Dobu. In kot kaže, bo vrhovno sodišče odločalo tudi v zadevi Klopčič.
A Cerkev v Sloveniji se trenutno ukvarja z nekoliko drugačnimi problemi. Sredi poletja je namreč svoje pismo papežu Frančišku napisal celjski škof Stanislav Lipovšek, ki se zaradi starosti (75 let) odpoveduje škofovski službi, vendar odstop še ni sprejet in lahko se zgodi, da se bo imenovanje novega škofa v Celju precej zavleklo. Nekateri mediji namreč poročajo, da je Lipovšek v odlični kondiciji in da bi lahko še vsaj dve leti vodil škofijo – ne glede na to, da je imel še ne tako dolgo nazaj zahtevno operacijo na črevesju.
V intervjuju, ki ga je dal za Večer kmalu po prazniku Marijinega vnebovzetja, je odgovarjal tudi na vprašanja glede svojega naslednika. »Škofje moramo tudi vedno, še pred 75. letom, dati predloge za svoje naslednike, tudi to sem naredil, zdaj pa bo imel veliko nalogo nuncij, da posreduje med krajevno Cerkvijo in centralo, vesoljno Cerkvijo. Tudi ko smo škofje bili letos pozimi na ad limina obisku pri papežu, smo že omenili v Rimu, da smo pred menjavo škofa,« je dejal Lipovšek. No, seveda ni omenil, da je sedanji nuncij Juliusz Janusz tik pred upokojitvijo, saj mu 21. septembra poteče služba in se bo v kratkem vrnil v rodno Poljsko. V vmesnem času bo funkcijo »začasnega nuncija« opravljal dosedanji svetovalec na nunciaturi Daniele Liessi, Januszov naslednik pa še ni znan, prav tako še ni znano, kdaj bo naslednik imenovan. Lahko pa bi kadrovska menjava v nunciaturi precej zavlekla škofovska imenovanja v Sloveniji, saj bo kmalu dopolnil 75 let tudi novomeški škof Andrej Glavan, postavlja pa se tudi vprašanje morebitnega imenovanja pomožnega škofa v Mariboru. Dosedaj je to funkcijo opravljal škof Jožef Smej, ki je daleč najstarejši med sedanjimi škofi, saj je dopolnil že 96 let.
V intervjuju za Večer je škof Lipovšek potrdil, da je že predlagal kandidate za svojega naslednika. Imen naj bi bilo kar nekaj in, kot pravi škof, »na koncu tri najbolj primerne«. »Zdaj pa odločajo drugi, tečejo tako imenovana posvetovanja, tako v krajevni Cerkvi kot med Slovenijo in Svetim sedežem, tu pa se že malo poznamo, tako da to ni tako težka naloga.« Na vprašanje, od kod so, je Lipovšek odgovoril: »Vedno se izbira z območja škofije, ker je mentaliteta tudi važna pri tej stvari. Da kandidat pozna svoje okolje, svoje ljudi. Kakorkoli smo Slovenci majhni, se kar razlikujemo po značaju, mentaliteti, celo po jeziku, narečju.« No, pri imenovanju škofov na Hrvaškem ta kriterij ni prišel do izraza pri imenovanju dveh škofov v reški metropoliji: škof na Krku Ivica Petenjak, sicer kapucin, je denimo doma iz severovzhodne Hrvaške, medtem ko je novi senjsko-gospiški škof Zdenko Križić (iz reda karmeličanov) doma iz severne Bosne. Zato pa je toliko bolj pomembno, da si novi škof izbere generalnega vikarja, ki škofijo dobro pozna.
Zanimivo je sicer, da je novinarka Vanessa Čokl nekoliko skušala izvedeti, ali je na seznamu škofovskih kandidatov tudi dolgoletni župnik na Frankolovem, publicist, skavt, bloger in pripadnik reda klaretincev Branko Cestnik. »Branko Cestnik moli in misli in vidi in motivira. In kadrovsko bi bilo Celje za lep čas rešeno, mlad je še,« je začela svoje vprašanje, na kar je škof odgovoril: »Tudi je eden od možnih, ampak prosim …« »Na vašem seznamu je?« Škof: »Zdaj pa že preveč sprašujete, tu imamo mi tako imenovano segreto pontificio. (Smeh.)« Že pred tem je škof Lipovšek namignil, da običajno največji favoriti na koncu odpadejo.
No, vseeno pa smo tudi na uredništvu Demokracije ugibali, kdo vse je na seznamu, čeprav je res, da se lahko Sveti sedež odloči tudi drugače in pošlje za škofa nekoga, ki ni doma z območja celjske škofije. Denimo, ko se je izbiralo primernega kandidata za ljubljanskega nadškofa, so nekateri omenjali kapucina Štefana Kožuha, ki se mu je pred kratkim iztekel drugi mandat generalnega vikarja kapucinskega reda, za zdaj pa še ni znano, ali se je že vrnil v domovino. Obstaja sicer tudi sicer precej majhna možnost, da bi denimo murskosoboški škof Peter Štumpf prevzel vodenje celjske škofije, na kar je pred kratkim namignil celo razvpiti novinar Dejan Karba, ki se je ob tem nerodno zapletel v javni spor z nekaterimi svojimi sožupljani iz Ljutomera. Denimo Mojco Belcl Magdič. A v nedavnem intervjuju za radio Ognjišče je Štumpf že zanikal svoj odhod iz škofije. »V škofiji ostajam dokler bo tako hotel papež, ker me je on imenoval na mesto soboškega škofa, nisem se sam imenoval in tudi nihče iz te skupine /ki ga skuša odstaviti, op. ur./ me ni imenoval za to službo,« je dejal.
No, glede nadaljnjih kandidatov bi bil lahko na seznamu tudi lazarist Jože Planinšek, dolgoletni ravnatelj Doma sv. Jožef na Jožefovem hribu v Celju. Od lazaristov sta v škofovski službi v zadnjem času delovala že dva člana, to sta kardinal Franc Rode in upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres. Ker pa je v času papeža Frančiška trend, da se na škofovska mesta velikokrat imenuje duhovnike iz vrst redovnih skupnosti, ni izključen morda tudi kakšen salezijanec, frančiškan ali minorit. Od slovenskih salezijancev škofovsko službo trenutno opravljata dva: poleg že omenjenega škofa Štumpfa še beograjski nadškof Stanislav Hočevar.