Piše: I. K.
Le v Sloveniji se lahko zgodi, da politik preganja zasebno družbo prek političnih vzvodov oblasti in jo hkrati toži v zasebnem pravdnem postopku. Družba Nova obzorja d.o.o. je o takšnem primeru obvestila Državni zbor Republike Slovenije, vodje poslanskih skupin in Komisijo za preprečevanje korupcije. Obstaja namreč utemeljen izločitveni razlog za predsednico parlamentarne preiskovalne komisije, poslanke Tamare Vonta, ki preiskuje neodvisni medij – družbo Nova obzorja, pod katero spada tudi naš medij, hkrati pa jo kot fizična oseba toži v zasebni tožbi.
V dopisu, naslovljenem na predsednico Državnega zbora in vodje poslanskih skupin, družba Nova obzorja poudarja, da je Tamara Vonta hkrati predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank in propagando v medijih, ter tožeča stranka v sodnem postopku proti isti družbi, ki je predmet te preiskave.
7. aprila 2025 so namreč poslanka Vonta, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in poslanka Lena Grgurevič skupaj vložile tožbo proti družbi Nova obzorja d.o.o. Tožbo je Okrožno sodišče v Ljubljani kasneje delno zavrglo zaradi stvarne nepristojnosti in del zadeve odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Kasneje, 10. septembra 2025, je Tamara Vonta vložila še samostojno tožbo proti isti družbi (opr. št. III P 767/2025), s čimer je – kot poudarjajo v Novi obzorjih – neposredno postala stranka v sodnem postopku zoper subjekt, ki ga kot predsednica parlamentarne komisije preiskuje.
Šolski primer konflikta interesov
Nova obzorja opozarjajo, da takšno dvojno razmerje med poslanko in preiskovano družbo vzpostavlja neposredno povezavo med sodnim in parlamentarnim postopkom, kar pomeni zakonski izločitveni razlog po 3. členu Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre). Gre torej za šolski primer konflikta interesov.
Če bi poslanka še naprej ostala na položaju predsednice preiskovalne komisije, bi s tem kršila Ustavo Republike Slovenije – predvsem načela pravne države, delitve oblasti in pravico do nepristranskega odločanja – ter Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da mora biti uradno delovanje brez navzkrižja interesov in videza pristranskosti.
Ni pomembno le, ali je poslanka osebno nepristranska – pomemben je že sam videz pristranskosti. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (zlasti v primerih Piersack proti Belgiji, De Cubber proti Belgiji in Hauschildt proti Danski) poudarja, da mora biti objektivna nepristranskost vedno zagotovljena.
Izločitev poslanke bi se morala zgoditi po uradni dolžnosti
V pravni obrazložitvi Nova obzorja navajajo, da je izločitveni razlog nastopil po samem zakonu (ex lege) že z dnem vložitve tožbe. Poslanka bi morala po njihovem mnenju takrat prenehati z delom v komisiji in o tem pisno obvestiti predsednico Državnega zbora. Dokler DZ o zadevi ne odloči, bi se ji moral začasno onemogočiti dostop do gradiva komisije in informacij, kar je po ZPPre zakonska obveznost, ne pa diskrecijska možnost.
Do odločitve Državnega zbora naj bi po predlogu družbe vodenje komisije prevzel podpredsednik ali najstarejši prisotni član, da bi se zagotovila zakonitost in nepristranskost postopka.
Zakaj se ni izločila že ob vložitvi tožbe?
Direktor družbe Boris Tomašič pri tem poudarja, da je namen zahteve za izločitev “zagotovitev ustavne zakonitosti, nepristranskosti, integritete in verodostojnosti delovanja parlamentarne preiskovalne komisije ter varovanje ugleda Državnega zbora Republike Slovenije”.
Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, zakaj se poslanka Vonta do zdaj ni izločila sama, saj gre za povsem jasno izkazano navzkrižje interesov. Če pa sama ne premore osnovne pravne širine in politične kulture, bi to morala storiti predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je – spomnimo – tudi sama pravnica in je prav tako sodelovala v tožbi proti istemu mediju. Vzorci obnašanja svobodnjakov jasno kažejo, da želijo ravnati kot njihovi politični predniki, ki so bili izvršilna, zakonodajna in pravosodna veja oblasti hkrati. V totalitarnih sistemih pač ne poznajo koncepta konflikta interesov. Tam je vedno oblast proti ljudem. Tamara Vonta bi očitno rada bila takšne vrste oblastnica.
