Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bo danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu zadnjič govoril o stanju v EU. V pričakovanju evropskih volitev prihodnje leto proevropske sile skrbi vzpon nacionalistov in evroskeptikov, ki jih krepi ohromelost unije pri soočanju z migracijskimi izzivi.
Juncker je ob prevzemu položaja izpostavil, da je to “komisija zadnje priložnosti” za približanje unije ljudem, sicer bo projekt propadel. Ob izteku njegovega mandata je največja skrb unije vzpon nacionalizma in evroskepticizma.
V Bruslju sicer izpostavljajo, da to ne bo govor o njegovi zapuščini, temveč o prihodnosti. Izpostavljajo tudi, da to ne bodo le besede, temveč tudi niz konkretnih predlogov za njihovo uresničitev.
Konkretni predlogi naj bi se med drugim nanašali na premikanje ure, migracije, sodelovanje z Afriko, pranje denarja in preprečevanje vmešavanja v evropske volitve. To naj bi bil tudi zadnji zakonodajni sveženj te komisije.
Le nekaj dni pred govorom je Juncker poudaril, da “nacionalizem ni še nikdar rešil problemov, temveč jih je zgolj ustvarjal”. Verjetno bo tudi danes v ospredju sporočilo, da je unija skupaj močnejša.
Med konkretnimi pobudami je pričakovati predlog za utrditev zunanje meje, ki naj bi vključeval kadrovsko ojačanje evropske agencije za meje – na 10.000 pripadnikov mejne in obalne straže – že do leta 2020.
Pričakuje se tudi predlog za ukinitev premikanja ure dvakrat na leto, ki ga bo v duhu prizadevanj za približanje državljanom in krepitev volilne udeležbe verjetno izpostavil kot takojšen odgovor komisije na voljo Evropejcev, izraženo v javnem posvetovanju.
Govor o stanju unije po vzoru ameriškega običaja je EU uvedla z lizbonsko pogodbo leta 2009. Prvi govor je imel septembra 2010 tedanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso.
