Piše: Vančo K. Tegov
Skoraj nestvarne slike iz Kijeva. Ženske, oblečene v bele razkužilne obleke in z imitacijami čistil, so se sprehajale po kijevski ulični tržnici z namenom, da jo »očistijo« knjig v ruskem jeziku. »Ne prodajajte te neumnosti!« je ena od njih zavpila lastniku stojnice.
Taiste ženske so prodajalcem z napisi »Pozor! Odkrit moskovski jezik!« pridigale o ruskih zločinih proti Ukrajini. Čeprav v Kijevu in drugih mestih velja moratorij na prodajo knjig v ruskem jeziku, jih je na uličnih tržnicah zlahka najti, tudi zato da se rešijo zalog in da pridobijo kakšno grivno( ukrajinska valuta).
Med drugim menijo da je zdaj pravi čas, da uničijo, zreducirajo absolutno vse, kar jim je prinesel ruski svet oziroma da tudi »Ukrajinski jezik je orožje, ki varuje našo zemljo.«
V knjigarni v središču mesta je bila kartonska škatla polna knjig v ruščini, ki so jih darovali domačini. Zaposleni je povedal, da bodo knjige, med katerimi so bili tudi prevodi romanov Terryja Pratchetta, prodane podjetju za recikliranje, denar pa bodo darovali enotam zračne obrambe. Na steni trgovine je bil plakat s škatlico vžigalic, na katerem je pisalo: »V sebi kurim ruščino.«
Konformizem ljudi otežuje izkoreninjanje ruščine
In kljub takšnim kampanjam, pa tudi prizadevanjem vlade za povečanje števila ljudi, ki govorijo ukrajinsko, se je ruski jezik izkazal za težko izkoreninjenega. Kritiki pravijo, da ta poskus ustvarja več težav, kot jih rešuje, in gre v roke kremeljski propagandi. Uspeh ni ravno na zavidljivi ravni. Mnogokrat gre težko ali ne zadosti učinkovito tudi zato ker so se generacije konformizma sedaj, prej pa pretirana servilnost do uporabe ruščine.
Ukrajinščina je edini uradni jezik v državi, vendar milijoni govorijo rusko kot svoj materni jezik, deloma kot zapuščino sovjetske in carske vladavine, ko je Kremelj ukrajinščino zatiral. Medtem ko so mnogi rusko govoreči po začetku obsežne invazije Moskve leta 2022 prešli na ukrajinščino, se trend zdaj obrača, pravi tamkajšnja višja uradnica za zaščito ukrajinskega jezika.
»Ljudje se navadijo na vse, tudi na vojno, in se zato vrnejo v svoje udobno jezikovno okolje,« je dejala. »To ni opazno na uradni ravni, žal pa se to vidi v načinu, kako govorijo, na primer, s svojimi sorodniki in otroki. In to je nevarno, ker je Ukrajina v soočenju s svojim večnim sovražnikom, ki že stoletja poskuša uničiti našo identiteto, celo do te mere, da nas fizično uniči.«
Po zakonu morajo zaposleni v službi za stranke in javnem sektorju na delovnem mestu govoriti ukrajinsko, sicer se jim zaračuna globa v višini 3400 griven (60 funtov) ali 8500 griven za ponavljajoče se kršitelje, če nekdo vloži pritožbo. Ukrajina je leta 2023 prepovedala tudi predvajanje rusko govoreče glasbe na javnih mestih.
V neformalnih okoljih jezikovni »dualizem« očiten na trenutke celo pretiran.
Zaradi teh in takšnih jezikovnih politik je milijonom ljudi uspelo živeti dvojno jezikovno življenje. V središču Kijeva je mogoče slišati tako ruščino kot ukrajinščino. »Doma z ženo in prijatelji govorim rusko, v službi in javnosti pa običajno govorim ukrajinsko,« meni eden od tamkajšnjih Kijevčanov.
Poleg bojev, ki divjajo na bojiščih na vzhodu, severu in jugu države in drugod, ukrajinski uradniki govorijo o »kulturni in jezikovni fronti«, za katero pravijo, da je prav tako pomembna za prihodnost njihove države. Ti so pogosto v ozadju.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta si je rusko-jezični animirani film »Maša in medved« po vsej Ukrajini ogledalo skoraj stokrat več ogledov kot je več prebivalstva v Ukrajini, kažejo podatki, ki so jih navedli ukrajinski mediji. Pa tudi določene ruske serije ki jih financira Kremelj – so med najbolj gledanimi serijami na internetu v Ukrajini, čeprav so na voljo le na piratskih spletnih straneh.
Četudi ameriški predsednik Donald Trump in njegov odposlanec Steve Witkoff namignila, da je govorjenje ruščine v Ukrajini enakovredno podpori Putinovega režima, je resničnost precej drugačna. Mnogi ukrajinski vojaki, ki zadržujejo kremeljske sile vzdolž 600-kilometrske frontne črte, govorijo rusko kot svoj prvi jezik, medtem ko so Putinov poskus leta 2014, da bi prevzel nadzor nad rusko govorečimi mesti, kot je Odesa, preprečili domačini, ki so podprli Kijev. Njihov patriotizem pripadnosti Ukrajine nikoli ni bil vprašljiv.
»Najprej pride ruski jezik, ruski balet in rusko gledališče, nato pa ruski tanki. S tem, ko se nočemo vrniti k jeziku naših pradedov, te ruske rakete kličemo nase in učimo svoje otroke, naj v prihodnosti nosijo okove,« je dejala strokovnjakinja in predstojnica za zaščito ukrajinskega jezika. Vendar je priznala, da je pred kratkim na svojih profilih na družbenih omrežjih zalotila celo svojo hčer, kako uporablja ruščino.
Nekateri celo trdijo, da je Kijev naredil napako, ko je ruščino označil za »jezik sovražnika«, in da bi moral namesto tega poskusiti ustvariti alternativno središče ruske kulture v Ukrajini.
Nekateri Ukrajinci, ki še vedno govorijo rusko, trdijo, da jezik ne pripada Putinu in da je njegova nadaljnja uporaba oblika upora Kremlju. Zakaj nimajo vseh predlaganih zakonskih in podzakonskih aktov, ki nakazujejo na to da bi ruščini odvzeli status manjšinskega jezika pa ne gredo v potrjevanje iz taktičnih razlogov, ki bi Ukrajino zaviralo pri približevanju EU kjer pa velikokrat pride do zastojev in upočasnitev približevanja pri državah ki nimajo to urejeno na način ki »pije vodo« oziroma izpolnjuje pričakovanja o že poprej rešenih zadevah v zvezi z jezikovnih zadevah. Kljub očitnih razlogih, ko so fundamentalno emocionalne narave.
Ali bosta zmagi Ukrajine na obeh frontah sočasni ali bo ena prej druga kasneje, žal za enkrat nimamo podlage za kakršno koli trditev ki bi bila enoznačna ali kristalno jasna danes, jutri ali pojutrišnjem.
