Piše: G. B.
Očitno je sodna veja oblasti še vedno premalo uslužna do sedanje koalicije. Tudi zato skuša slednja doseči zmago nad sodnim svetom.
V Sodnem svetu z zaskrbljenostjo spremljajo postopek obravnave t. i. sodniškega trojčka. Kot opozarjajo, je ta nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo, v sprejetih dopolnilih pa vidijo neposredni poseg zakonodajne oblasti v delovanje sveta. Če bo reforma sprejeta, napovedujejo, da jo bodo poslali v ustavno presojo, je STA poročala pred dvema dnevoma.
Napovedujejo ustavno presojo
V Sodnem svetu namreč menijo, da številna sprejeta dopolnila na zakonodajni sveženj za reformo pravosodja jemljejo pristojnosti Sodnemu svetu ter zmanjšujejo njegovo avtonomijo in neodvisnost. Odbor DZ za pravosodje je na tridnevni seji minuli teden namreč obravnaval predlog t. i. reforme sodniške zakonodaje, torej predloge novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlog novele zakona o sodnem svetu, h katerim je bilo tudi med sejo vloženo večje število dopolnil.
Sprejeta dopolnila k predlogu novele zakona o Sodnem svetu in predlogu zakona o sodnikih pomenijo neposreden poseg zakonodajne oblasti v delovanje Sodnega sveta. Ta je po ustavi samostojen in neodvisen organ, pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu, so člani Sodnega sveta opozorili na današnji novinarski konferenci. Ugotavljajo tudi, da gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb “v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta”, je opozoril član Andrej Ekart.
Med predlaganimi spornimi spremembami med drugim izpostavljajo omejevanje diskrecijske pravice Sodnega sveta pri izbiri kandidatov za sodniška mesta in pri dodelitvah sodnikov, razširitev sodnega nadzora na vrhovno sodišče z možnostjo vsebinske spremembe odločitev Sodnega sveta, prenos odločanja o t. i. sodnoupravnih dodelitvah na predsednika vrhovnega sodišča, zahtevo po obrazložitvi odločitev Sodnega sveta glede vsakega neizbranega kandidata, zahtevo po obrazložitvi Sodnega sveta, zakaj ne sledi mnenju ministra glede kandidatov za dodelitev v strokovne službe ministrstva za pravosodje in spremembo sestave disciplinskega sodišča.
“Zoper odločitve Sodnega sveta je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu, o katerih odloča vrhovno sodišče. Po sedaj veljavni ureditvi je obseg sodnega nadzora omejen tako, da lahko prizadeti posameznik našo odločitev izpodbija iz postopkovnih razlogov, ne more pa je napasti vsebinsko. Predlagana ureditev to omejitev črta, kar pomeni, da bi lahko vrhovno sodišče odslej samo odločalo o tem, kdo bi postal sodnik in kdo bi bil najprimernejši kandidat za napredovanje na višje sodniško mesto,” je pojasnil podpredsednik sveta Matej Čujovič.
Med spremembami, ki so po mnenju Sodnega sveta ustavnosporne, je izpostavil zahtevo po obrazložitvi odločitev Sodnega sveta glede vsakega neizbranega kandidata. Kot je opozoril, Sodni svet ni politični, temveč strokovni organ, ki svoje odločitve o izbiri kandidatov utemeljuje na objektivnih merilih, ki jih določa zakon, zahteva po obrazložitvi, zakaj nekdo ni bil izbran, pa bi izvotlila izvirno pristojnost Sodnega sveta, ki mu jo daje ustava, je opozoril.
Posebno skrb pa po mnenju sveta vzbujajo tudi določbe novele, ki povečujejo vlogo predsednikov sodišč pri izbiri novih kandidatov, in sicer tako, da bi ti po novem lahko sodelovali na sejah sveta, postavljali vprašanja kandidatom in celo razpravljali o izbiri s člani Sodnega sveta. “To po mnenju Sodnega sveta pomeni odmik od načela objektivnosti in odpira možnost za neformalne vplive znotraj sodstva, ki so v nasprotju z mednarodnimi priporočili o transparentnih postopkih izbire sodnikov,” je opozoril Čujovič. Ugotavlja sicer, da dejstvo, da z odločitvami Sodnega sveta niso zadovoljni ne na vrhovnem sodišču in ne na ministrstvu za pravosodje “in očitno tudi ne v državnem zboru, pomeni le, da delamo zgolj strokovno in da smo pri svojem delu neodvisni”.
Zakonodajni sveženj za prenovo pravosodja med drugim predvideva ukinitev okrajnih sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Sodni svet uvedbo enovitega sodnika prve stopnje podpira, ne podpira pa ukinitve okrajnih sodišč, kot to predvideva predlog zakona o sodiščih, je poudaril Ekart. Predlagano preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč bi brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti namreč pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov, opozarjajo. “Predvidljivo in stabilno pravno okolje ni pomembno le za sodnike, ampak tudi za stranke sodnih postopkov,” je poudaril. Stranke morajo po njegovih besedah že vnaprej vedeti, pri katerem sodišču je treba vložiti tožbo in katero jo bo obravnavalo, tega vprašanja pa predlagane spremembe ne naslavljajo. V Sodnem svetu pogrešajo tudi pojasnilo, kako bodo po novem določene stvarne in krajevne pristojnosti sodišč.
Sodni svet zato poziva vlado k ponovnemu premisleku o nadaljnji obravnavi celotnega zakonodajnega paketa in da zagotovi, da bodo vse rešitve sprejete na podlagi strokovnega soglasja, ob spoštovanju ustavnega reda in evropskih priporočil. Poziv k ponovnemu premisleku glede tako hitro vodenega zakonodajnega postopka so minuli petek naslovili tudi na ministrico za pravosodje Andrejo Katič, o dogajanju pa so obvestili tudi evropsko mrežo Sodnih svetov in evropsko komisijo. Če bodo predlagane spremembe sprejete tako, kot so načrtovane zdaj, pa ne izključujejo, da bodo zakonodajni sveženj za reformo pravosodja izpodbijali na ustavnem sodišču. “Edina možnost, ki jo imamo, če ostanejo ta dopolnila, je odhod na ustavno sodišče in izpodbijanje ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem,” je poudarila predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Grgurevičeva vztraja za vsako ceno
Na drugi strani se je seveda znašel parlamentarni odbor za pravosodje, ki ga vodi razvpita poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki je čisto slučajno tudi nekdanja sodnica. Slednja je izjavo Sodnega sveta, da so sprejeta dopolnila na t. i. sodniški trojček neposredni udar zakonodajne oblasti na Sodni svet, označila za nedopustno, saj da gre za uskladitev zakona o Sodnem svetu z evropskimi standardi in merili. “Nad odločitvami Sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo,” je dodala. “Sodni svet se očitno krčevito upira zakonskim določbam, ki bi mu predpisovale izbiro najkakovostnejših kandidatov v postopkih za sodniške funkcije,” je zapisala Grgurevičeva, sicer predsednica odbora DZ za pravosodje. Dodala je, da nihče ne posega v njihovo ustavno pravico do kadrovika v sodstvu. “To je nesmisel in zavajanje javnosti, kar je za organ s takšnimi pooblastili ter močjo izjemno zaskrbljujoče,” je zapisala v odzivu za STA.
V poslanski skupini Svoboda s svojimi dopolnili k zakonskemu predlogu “zagotavljamo, da bodo postopki izbire, ocenjevanja in napredovanja sodnikov potekali na način, ki bo transparenten, dokumentiran in utemeljen na dokazih ter podvržen sodni presoji”. “Naš cilj je okrepiti integriteto, odgovornost in zaupanje javnosti v sodni sistem ter zagotoviti, da bodo sodniške funkcije zasedali najstrokovnejši kadri,” je zapisala. Usklajevanje zakonodajnih rešitev sicer poteka med ministrstvom za pravosodje in Sodnim svetom. Postopek sprejemanja pravosodne zakonodaje pa v DZ po njenem mnenju poteka “popolnoma transparentno, v skladu z ustavnimi načeli in javnim postopkom”.
Dopolnila je med drugim podprla tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, prav tako nekdanja sodnica. “Po informacijah, ki so predsednici DZ na voljo, bodo pripombe smiselno upoštevane v nadaljnjem postopku obravnave zakonov,” so za STA sporočili iz predsedničinega kabineta. Poslanska skupina SD, ki ji pripada tudi ministrica za pravosodje, pa je v odzivu za STA poudarila, da zakon o Sodnem svetu odgovarja na ključne točke, ki so bile javno izpostavljene. “Sledi se spremembam, ki so posledice novih zakonov o sodiščih in o sodnikih; povečuje se strokovnost in transparentnost njihovega dela v izbirnih postopkih; urejajo se omejitve in nastop ter prenehanje mandata člana sodnega sveta; prenavlja se disciplinski postopek skladno z odločitvijo ustavnega sodišča,” so navedli.
Pripravljena zakonodaja sledi pobudi vrhovnega sodišča, da se ukine okrajna sodišča tako, da je prva stopnja okrožno sodišče z enotno stvarno in krajevno pristojnostjo, so pojasnili v SD. Novela zakona o sodnem svetu tako po njihovih navedbah odpravlja dosedanje neenotnosti in nejasnosti, zmanjšuje prostor za neformalne vplive ter krepi skladnost s priporočili evropskih institucij in sodno prakso. “Prihodnji teden ga bomo skupaj z nekaterimi danes vloženimi dopolnili v DZ podprli in pri izvajanju posebej spremljali transparentnost odločitev, konsistentno uporabo meril ter zadostne kadrovske in proračunske kapacitete Sodnega sveta,” so napovedali. Sodni svet je bil po oceni SD temeljito vključen v pripravo zakona v okviru strokovne razprave. “Postopek je enak kot pri pripravi vse druge zakonodaje, zato zavračamo kakršnekoli očitke, da so bili morebiti izključeni. Menimo, da je bila velika večina njihovih očitkov že ustrezno upoštevana v dopolnilih koalicije. Nekatera sprejeta dopolnila bodo še dopolnili, kot je bilo tudi napovedano, da bodo v največji možni meri upoštevane pripombe,” so še zagotovili v poslanski skupini SD.
Celo režimski mediji opažajo …
Kako sprevržen odnos goji koalicija do sodstva, opažajo celo nekateri mainstream mediji. Komentator Dnevnika Peter Lovšin v komentarju Shizofreni odnos koalicije do sodstva denimo piše, da bo koalicija z Gibanjem Svoboda na čelu najverjetneje konkretno premešala razmerja moči pri kadrovanju v sodstvu. Predlagani sporni amandmaji sodne reforme se zdijo kot posledica bolj ali manj uspešnih lobiranj, meni. “Podobno shizofren je odnos koalicije do aktualnega predsednika vrhovnega sodišča. Če so bili v delu koalicije pred slabimi tremi leti prisotni pomisleki, ali je Miodrag Đorđević sploh primeren za predsednika vrhovnega sodišča, saj je bilo že tedaj jasno, da zaradi svoje starosti ne bo mogel odslužiti celega šestletnega mandata, se koalicija, ponovno predvsem Gibanje Svoboda, zdaj v zakulisju že vse leto močno trudi, da bi s spremembo upokojitvene starosti Đorđeviću podaljšala mandat na čelu vrhovnega sodišča, pa čeprav je postopek za novega predsednika že v polnem teku. Zato se je težko znebiti občutka, da so prav predlagani sporni amandmaji nastali kot posledica bolj ali manj uspešnih lobiranj in so predvsem rezultat tega, kdo s kom hodi na kavi.”
A za kaj v resnici gre? Koalicija bi zelo rada na čelu vrhovnega sodišča obdržala Miodraga Djordjevića, ki ga sodni svet kakor pošilja v pokoj. Vendar očitno ne gre zgolj zanj, ampak predvsem za zaščito političnih “svetih krav” pred sodnim pregonom. Obenem pa za še večjo instrumentalizacijo sodstva v politične namene (beri: pregon nasprotnikov). Vendar je pri zadevi Trenta vsaj zaenkrat ta projekt spodletel.
Podobno opaža tudi komentator Miran Videtič. Takole je zapisal na facebooku: “Direkten bom, “vojna”, ki jo danes proti pravni državi in proti navadnim ljudem vodijo Golob, Katičeva, Grgurevičeva, UKZ, ni primarno “vojna” za Djordjevića. To je “vojna”, ki jo vodijo predvsem za Zorana Jankovića, posledično za njegove kadre v pravosodju! In vemo, kdo vse (iz balkanskega lonca) bi lahko še užival “sadove”, če na tem primeru #sodnisvet pade.”
