Piše: C. R.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se sooča z najhujšo politično krizo v svojem mandatu, potem ko se mu je rok za pripravo načrta za rešitev krize iztekel brez konkretnih rezultatov. Francija je po odstopu premierja Sébastiena Lecornuja, ki je bil na položaju le nekaj tednov, ostala brez stabilne vlade, Macron pa brez resne podpore tako v parlamentu kot med nekdanjimi političnimi zavezniki.
Lecornu je odstopil po tem, ko mu ni uspelo oblikovati koalicije, ki bi imela večino v narodni skupščini. Macron je skušal v zadnjih dneh doseči dogovor o t. i. vladi narodne enotnosti, vendar so njegove pobude naletele na enotno zavrnitev opozicijskih strank. Desnica pod vodstvom Marine Le Pen in leva zavezništva pod Jeanom-Lucem Mélenchonom so zavrnila sodelovanje ter pozvala k razpisu predčasnih volitev.
Vse več Macronovih nekdanjih sodelavcev in zaveznikov se javno oddaljuje od predsednika. Nekdanji premier Edouard Philippe je namignil, da bi moral Macron razmisliti o predčasnem odstopu, saj je “politično izoliran in brez zaupanja”. Tudi nekdanji premier Gabriel Attal je opozoril, da trenutna kriza kaže na popolno izčrpanost Macronovega modela vodenja države.
Ankete kažejo, da večina Francozov krivi predsednika za politično zmedo, v kateri se je znašla država. Po podatkih agencij Reuters in Le Monde več kot 70 odstotkov vprašanih meni, da Macron nima več politične legitimnosti, da bi učinkovito vodil državo. Njegov poskus, da bi z imenovanjem nove vlade pomiril razmere, je po mnenju analitikov splaval po vodi, še preden se je sploh začel.
Kriza ima tudi gospodarske posledice. Pariška borza je po novici o Lecornujevem odstopu izgubila več kot dva odstotka, donosnost francoskih obveznic pa je dosegla najvišjo raven po letu 2012. Finančni trgi opozarjajo, da bi lahko politična negotovost vplivala na pripravo državnega proračuna za leto 2026, kar bi državo lahko privedlo do začasnega proračunskega režima.
Macron se kljub temu ne namerava umakniti. V izjavi za javnost je zatrdil, da bo “vztrajal pri iskanju rešitve v okviru institucij pete republike”, a vse bolj je videti, da mu zmanjkuje zaveznikov in političnega prostora za manevriranje. Po mnenju komentatorjev je Francija zdaj ujeta v institucionalni zastoj brez jasne poti naprej, predsednik pa ostaja vedno bolj osamljen v Elizejski palači.
