Piše: Bogdan Sajovic
Ameriški predsednik Donald Trump izpolnjuje predvolilne obljube. Potopljenih je bilo več čolnov, ki so prevažali mamila za zahodne trge. Politična levica se napaja tudi iz narkodolarjev. Trumpov boj proti narkokartelom bi moral podpreti vsak normalen človek.
V zadnjih tednih je prišlo do več incidentov, v katerih so ameriške vojaške sile v Karibskem morju blizu Venezuele napadle in uničile čolne, ki so po trditvah ameriških oblasti prevažali mamila v ZDA. Ti napadi so del širše kampanje predsednika Donalda Trumpa proti kartelom, ki jih označuje za narkoteroriste. Gre za prve znane vojaške operacije te vrste v regiji po več desetletjih. Na spletu pa so zakrožili tudi videoposnetki uničenja »narkogliserjev«.
Po do zdaj dostopnih podatkih so ameriške sile 2. septembra letos v mednarodnih vodah napadle venezuelski hitri čoln, za katerega so bili prepričani, da prevaža mamila. Po navedbah vladnih ameriških izjav je bilo na krovu 11 članov tolpe Tren de Aragua, venezuelske kriminalne skupine, ki jo je ameriška administracija razglasila za teroristično. Vseh enajst »narkosov« na krovu je bilo ubiti v »kinetičnem napadu«, se pravi z dronom ali raketo. Trump je objavil video eksplozije na platformi Truth Social in trdil, da je šlo za »ogromno količino mamil, namenjenih v ZDA«.
Drugi napad je bil 15. septembra na podoben čoln, ki je plul iz Venezuele. Predsednik Trump je sporočil, da so bili ubiti trije narkoteroristi, ki so prevažali mamila proti ZDA. Znova je objavil video eksplozije in poudaril, da so narkoteroristi grožnja ameriški nacionalni varnosti. Državni sekretar Marco Rubio je v zvezi s potopitvijo čolna za Fox News izjavil: »Te čolne je treba razstreliti,« in trdil, da se je število takih plovil po prvem napadu zmanjšalo.
Tri dni kasneje je predsednik Trump potrdil, da so ameriške sile uničile skupno tri čolne, na katerih naj bi bilo po ocenah 17 članov posadke; vsi so pri napadu izgubili življenje.
Izpolnjevanje predvolilne obljube
Pred letom dni, med volilno kampanjo, je Donald Trump obljubljal, da bo v primeru, če spet zasede Ovalno pisarno, s trdo roko udaril po prekupčevalcih z mamili. Trump je dejal, da so ti prekupčevalci med največjimi nevarnostmi za obstoj ZDA, zato jih namerava tudi obravnavati kot takšne. Dejal je, da bo mamilarske kartele razglasil za teroriste, kar bo dalo pravno podlago, da po njih ne udari le s policijo, pač pa tudi z vso močjo ameriških oboroženih sil.
Že prve dni po prevzemu položaja predsednika je Trump začel izpolnjevati volilno obljubo, kar zadeva boj pri mamilom in mamilarskim kartelom. Januarja 2025 je podpisal izvršilni ukaz, s katerim je ameriškemu zunanjemu ministrstvu naročil, naj nekatere kartele zahodne poloble označi za tuje teroristične organizacije in posebej določene globalne teroriste. Februarja je Trumpova administracija Tren de Aragua, kriminalno združbo iz Venezuele MS-13, ki jo sestavljajo predvsem kriminalci iz San Salvadorja ter šest narkokartelov s sedežem v Mehiki, označila za tuje teroristične organizacije, češ da predstavljajo »grožnjo nacionalni varnosti, ki presega tisto, ki jo predstavlja tradicionalni organizirani kriminal«.
Julija so ZDA Cartel de los Soles, kriminalno združbo, za katero ZDA trdijo, da ima povezave z venezuelskim državnim in političnim vodstvom, označile za teroristično organizacijo. Takrat je Urad ameriškega zunanjega ministrstva za zadeve zahodne poloble na spletni platformi X objavil, da bo uporabil »vse razpoložljive vire, da bo Maduru preprečil nadaljnje uničevanje ameriških življenj in destabilizacijo naše poloble«.
Mornarica v boj proti tihotapcem
Trumpova administracija je avgusta letos venezuelskega predsednika Nicolása Madura obtožila tihotapljenja mamil v ZDA in razpisala nagrado v višini 50 milijonov dolarjev za aretacijo Madura zaradi udeležbe v trgovini z mamili. Maduro je bil že leta 2020 v ZDA obtožen trgovine z mamili in narkoterorizma. Trump je 8. avgusta podpisal ukaz, ki dovoljuje uporabo vojaške sile proti latinskoameriškim mamilarskim kartelom, ki so bili razglašeni za teroristične organizacije.
Praktično so ti ukazi pomenili okrepitev zlasti ameriških vojaških pomorskih sil na območju južnih Karibov. ZDA so že dolga leta imele na omenjenem območju nameščena vojaška plovila, a šlo je bolj ali manj za simbolično potezo, tako rekoč »zaradi lepšega«. Navadno je bilo tam nameščenih nekaj skuterjev ameriške Obalne straže.
Nova bojna skupina ladij pa ima močno povečano ne le število, pač pa tudi izredno ognjeno moč. Od 8. septembra je v misiji osem ladij: križarka z vodenimi raketami USS Lake Erie, rušilci z vodenimi raketami USS Gravely, USS Jason Dunham in USS Sampson, amfibijska jurišna ladja USS Iwo Jima in amfibijska transportna doka USS San Antonio in USS Fort Lauderdale, obalna patruljna ladja USS Minneapolis-Saint Paul in za dobro mero je na območju še jedrska podmornica USS Newport News. Po poročanju Financial Timesa je »pet od osmih plovil opremljenih z raketami Tomahawk, ki lahko zadenejo tudi kopenske cilje«. Na ladjah Iwo Jima, Fort Lauderdale in San Antonio je 22. ekspedicijska enota marincev, to je ena od sedmih skupin marincev za posebne naloge, ki šteje okoli 2200 oficirjev in vojakov. Po mnenju vojaških strokovnjakov gre za največje kopičenje pomorskih sil v regiji od leta 1965.
Maduro se spreneveda
Seveda se je že oglasil venezuelski avtokrat Nicolas Maduro, ki obtožuje ZDA agresije, nadlegovanja ribičev in tega, da skušajo ZDA na ta način zrušiti njegovo »demokratično oblast«. Kakopak tudi trdi, da je njegova povezava z družbo Cartel del Soles izmišljena in celo, da ta kartel ne obstaja. To je seveda sprenevedanje. Navsezadnje sta
bil dva nečaka Madurove žene aretirana pri tihotapljenju kokaina v ZDA. Obstaja cela vrsta dokazanih povezav med južnoameriško levico, zbrano okoli Foruma São Paulo in narkokarteli, in Maduro je eden navidnejših članov Foruma São Paulo. O tem je med drugimi obširno pisal venezuelski disident in politični emigrant Alejandro Peña Esclusa v knjigi, ki je v slovenskem prevodu izšla v založbi Nova obzorja, o tem pa je tudi govoril v več intervjujih za našo revijo.
Denar iz trgovine z mamili omogoča južnoameriški levici krajo volitev, ustrahovanje nasprotnikov (tudi s pomočjo morilcev in nasilnežev iz vrst njihovih kriminalnih partnerjev) ter podkupovanje medijev, »neodvisnih strokovnjakov« in nevladnih aktivistov.
Levičarji so povezani z narkokarteli
Zato ni čudno, da sta se hitro oglasila dva druga vidna pripadnika Foruma São Paulo. Prvi je kolumbijski predsednik Gustavo Petro. Kolumbija je največja pridelovalka kokaina na svetu in kolumbijska levica je močno povezana z narkokarteli. Petro sam je bil v mladih letih član komunistične oborožene tolpe, ki je na svojem območju nadzorovala pridelavo koke in jo prodajala »narkokralju« Pablu Escobarju. Escobarju so omogočili tudi stik z revolucionarnimi brati v Nikaragvi in na Kubi, prek katerih je droga potovala naprej v ZDA. Petrova skupina (čeprav ne osebno) pa je v osemdesetih po nalogu in plačilu Escobarja tudi napadla sedež vrhovnega sodišča Kolumbije, pobila pol sodnikov in predvsem uničila zaseženo dokumentacijo Escobarjeve organizacije, ki bi lahko povzročila Escobarjev padec deset let prej. In mimogrede, enega Petru najbolj nevarnega potencialnega protikandidata na prihodnjih volitvah je pred nekaj meseci umoril petnajstletnik, za katerega se predvideva, da je eden mnogih mladoletnih »sicariov« (morilcev), ki jih uporabljajo kolumbijski narkokarteli.
Glasna pa je tudi marksistična mehiška predsednica Claudia Sheinbaum, ki je tudi pomembna članica Foruma São Paulo in po obtožbah iz vrst opozicije močno povezana z mehiškimi narkokarteli. Navsezadnje so pred zadnjimi mehiškimi volitvami morilci iz vrst narkokartelov pobili okoli trideset kandidatov ali potencialnih kandidatov iz vrst desnih mehiških političnih strank.
In seveda, oglašajo se tudi vse mogoče nevladne organizacije, »aktivisti«, »neodvisni strokovnjaki« in mediji, ki so mnogi, kot že rečeno, financirani tudi iz denarja, ki prihaja iz trgovine z mamili.
Trgovina z mamili je dejansko ena najhujših groženj za obstoj zahodne civilizacije. S sredstvi te trgovine se financirajo stranke in gibanja, ki si želijo propada naše civilizacije. Mamila tudi razkrajajo družbo in spodbujajo kriminal. Boj, ki ga je predsednik Trump sprožil proti narkokartelom in vsem, ki so povezani z njimi, bi zato moral vsak normalen človek odobravati in podpirati.
Trump predložil seznam ključnih držav v trgovini z mamili
Predsednik Donald Trump je pretekli ponedeljek v kongresu predložil dokument »Predsedniška odločitev«, v katerem je 23 držav opredelil kot glavne proizvajalke nezakonitih mamil ali pomembne tranzitne točke v trgovini z njimi.
Trump je v dokumentu omenil, da je trgovina z mamili grožnja ameriški nacionalni varnosti, vključno s krizo javnega zdravja v Združenih državah, ki ostaja glavni vzrok smrti Američanov, starih od 18 do 44 let«.
Dejal je, da štirideset odstotkov Američanov pozna koga, ki je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil oziroma zaradi vzrokov, povezanih z mamili, ter da je bilo lansko leto v ZDA zabeleženih povprečno 200 smrtnih žrtev dnevno zaradi mamil.
Trump je dejal, da je sprejel učinkovite ukrepe proti grožnji prepovedanih mamil, vključno z zavarovanjem ameriških meja »z uporabo vseh potrebnih virov kazenskega pregona in vojske«,
uporabo ameriške gospodarske moči, da bi »prisilili naše severnoameriške sosede k večjemu sodelovanju pri soočanju z grožnjo mamil«, in s pritiskom na Ljudsko republiko Kitajsko (LRK) k večjemu sodelovanju pri zatiranju proizvajalcev fentanila.
V dokumentu je bilo navedeno, da vključitev države na seznam »ni nujno odraz prizadevanj njene vlade za boj proti mamilom ali ravni sodelovanja z Združenimi državami«.
»Razlog, da so države uvrščene na seznam, je kombinacija geografskih, komercialnih in gospodarskih dejavnikov, ki omogočajo tranzit ali proizvodnjo mamil ali predhodnih kemikalij, tudi če je vlada uvedla robustne in skrbne ukrepe za nadzor nad mamili ter ukrepe za kazenski pregon,« je pojasnjeno v dokumentu.
Posebno je kritiziral Kolumbijo, kjer je pod predsednikom Gustavom Petrom narasla pridelava koke na rekordno raven, Venezuelo, kjer je označil predsednika Nicolasa Madura kot vodjo ene največjih mrež za preprodajo kokaina na svetu, ter Afganistan, kjer je obtožil talibansko hunto, da je pridelavo opijskega maka zamenjala za proizvodnjo metamfetaminov.
Celoten seznam 23 držav vsebuje Afganistan, Bahame, Belize, Bolivijo, Burmo, Kitajsko, Kolumbijo, Kostariko, Dominikansko republiko, Ekvador, Salvador, Gvatemalo, Haiti, Honduras, Indijo, Jamajko, Laos, Mehiko, Nikaragvo, Pakistan, Panamo, Peru in Venezuelo.
