Piše: Gašper Blažič
Milan Kučan, ki ima še vedno v rokah ključe do »svetega grala«, je minulo soboto, 27. septembra, iz Celja sporočil to, kar je pravzaprav ves čas namigoval: da bo glavna tema predvolilnega boja – Palestina.
Povedano drugače: ker je sedanja Golobova vlada, na katero zadnji šef partije še vedno stavi, za seboj pustila tako rekoč pogorišče, ji ostaja le še to, da notranjo politiko zapolni z zunanjepolitično temo: angažiranjem vrha slovenske politike v prid Palestincem, ki naj bi jih Izrael, kot sami trdijo, sistematično iztrebljal. A to je pravzaprav za nomenklaturo še edina možnost, da doseže preobrat, čeprav ji tudi tu slabo kaže, saj ima Svoboda veliko težavo: financiranje Palestine s slovenskim davkoplačevalskim denarjem, medtem ko so otroci z redkimi boleznimi obsojeni na zbiranje zamaškov. Prav ta kontrast pa je dvignil veliko prahu celo med (dosedanjimi) privrženci Svobode, kar se je odražalo tudi v ogorčenju, ki so ga izražali na družbenih omrežjih, ko so šle nekatere poslanke Svobode (denimo Sara Žibrat in Lucija Tacer) v svojem sprenevedanju in obtoževanju vidnih članov Društva Viljem Julijan odločno predaleč. Povedano drugače: vrag je odnesel šalo, zato bo izrojena levica šla na vse ali nič. Meseci, ki prihajajo, bodo tako lahko zelo umazani, morda celo krvavi, saj si nekateri želijo, da bi usodo Charlieja Kirka doživel še kateri od slovenskih upornikov.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
