Piše: A. H.
“Nič od tega, kar me notri sumijo, ne drži in želim, da se stvar čim hitreje tudi razišče,” je dejal nekdanji notranji minister Aleš Hojs. Danes sta z odvetnikom Francijem Matozom na novinarski konferenci pojasnila dogodek in pravne korake glede včerajšnje preiskave, odrejene s strani Specializiranega državnega tožilstva. Matoz pravi, da je bila odredba po njegovem mnenju nezakonita.
Včeraj je na domu Aleša Hojsa, nekdanjega notranjega ministra in podpredsednika SDS, potekala hišna preiskava, ki jo je odredilo Specializirano državno tožilstvo zaradi domnevnih povezav z organizirano kriminalno skupino. Akcija, izvedena nekaj mesecev pred volitvami, je sprožila sume o politični motiviranosti, saj spominja na pretekle primere predvolilnih preiskav. Hojs obtožbe zavrača kot neutemeljene.
Aleš Hojs je na današnji novinarski konferenci izrazil svoje stališče glede obtožb in sumov, navedenih v odredbi, ki ga povezuje z domnevnim razkritjem informacij o preiskavah Kavaškega klana. Poudaril je, da je nad obtožbami izjemno presenečen in jih odločno zanika, kot pravi, “nič od tega, kar me notri sumijo, ne drži in želim, da se stvar čim hitreje tudi razišče”. Zahteva hitro in transparentno preiskavo, s katero bi policija pregledala njegov telefon in ugotovila, da domnevna komunikacija, ki naj bi jo imel, ne obstaja.
Po njegovih besedah naj bi sumi izhajali iz korespondence med dilerjem in sorodnikom njegovega najemnika, kjer naj bi bilo navedeno, da je Hojs posredoval podatke o prihajajočih preiskavah Kavaškega klana. V zvezi s tem je bil jasen: “Jaz moram reči, da me to zelo čudi, ker sam seveda o nikakršnih datumih za ovadbe Kavaškega klana nisem bil informiran, torej nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se kakšna preiskava zgodila, nikoli nisem z nikomer o tem govoril, kaj šele, da bi nekomu pošiljal kakšne sporočila ali kaj podobnega.” Temu je dodal: “Torej, to je popolna laž in jo kategorično zanikam.”
Hojs je izrazil začudenje nad časovnim razmakom, saj naj bi se domnevna komunikacija zgodila leta 2021, a je šele po štirih letih Specializirano državno tožilstvo (SDT) ukrepalo. “Zato moram reči, da me čudi, kaj so počeli pravzaprav pet let,” je dejal in opozoril na vprašljivo pristojnost SDT nad civilnimi osebami. Meni, da je bil v odredbo vključen skupaj z neznanim policistom, da bi upravičili posredovanje SDT. Ob tem je poudaril, da je za preiskave Kavaškega klana vedelo le malo policistov, zato se mu zdi nenavadno, da v petih letih niso našli dokazov o njegovi komunikaciji z domnevnim policistom.
Na koncu je Hojs izpostavil, da spoštuje prepoved razkrivanja podrobnosti iz odredbe, saj so mu policisti to strogo prepovedali. Kljub temu meni, da je prav, da se na obtožbe odzove: “Povem pa to, kar se mi zdi za vsako normalno državo logično, torej, da če te nekaj sumijo, poveš, če te sumijo, in odgovoriš na to, ali so po tvoji oceni ti sumi utemeljeni oziroma jih kategorično zanikaš.”
Njegov odvetnik Franci Matoz je pojasnil, da sta se s Hojsem pogovarjala, ali naj podatke iz odredbe za hišno preiskavo delita z javnostjo ali ne. Odredba je označena kot interna, kar ni neobičajno, saj je večina odredb za hišne preiskave označena kot taka, da se prepreči razkritje podatkov pred izvedbo preiskave: “Po Zakonu o tajnih podatkih tajnost preneha, ko nastopi določeno dejstvo, kot je hišna preiskava. Zato menim, da bi tajnost morala prenehati ob izvedbi preiskave. Na hišni preiskavi nama je bilo pojasnjeno, da tajnost dokumenta še vedno velja in da podatkov iz odredbe ne smeva razkriti javnosti ali drugim osebam.”
Matoz je na hišni preiskavi obljubil, da bo varoval podatke iz odredbe v skladu z Uredbo in Zakonom o tajnih podatkih, kar pomeni shranjevanje odredbe v zaklenjeni omari in prepoved posredovanja drugim. Po posvetu z Alešem Hojsem sta se odločila razkriti nekatere podatke, vendar brez imen in priimkov, saj so ti lahko še tajni, medtem ko so preostali podatki že javno znani in zato ne morejo več veljati za tajne. “Menim, da ima javnost upravičen interes vedeti za očitke, saj je gospod Hojs vidni član stranke SDS in njen podpredsednik ter pomemben politik opozicije,” je pojasnil in zato meni, da mora tajnost, če jo je preiskovalna sodnica določila, stopiti na stran pred interesom javnosti, da izve, česa je politik osumljen. Gre za tehtanje interesov javnosti in tajnosti.
“Zato sva se odločila, da vam danes posredujeva kopije odredbe, v katerih so zakriti podatki, ki bi lahko veljali za tajne. Kar zadeva hišno preiskavo in pristojnosti posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva (SDT), je gospod Hojs že opozoril, da je njihova pristojnost vprašljiva,” je nadaljeval in pojasnil, da leta 2021, ko je bil Aleš Hojs minister za notranje zadeve, ni imel posebnih pooblastil, čeprav je bil uradna oseba po Kazenskem zakoniku. Po mnenju odvetnika Matoza pristojnost Specializiranega državnega tožilstva (SDT) za izvršitev odredbe ni zadostno utemeljena le z domnevo o Hojsovem statusu uradne osebe, saj bi moral imeti tudi posebna pooblastila. Pristojnost SDT bi lahko bila posredno upravičena zaradi preiskave neznanega policista z domnevnimi posebnimi pooblastili. Matoz je opozoril na nepravilnost, da je policist, ki je vodil hišno preiskavo, od tožilke zahteval ohranjanje tajnosti, čeprav to določa preiskovalna sodnica. Matoz je preiskovalni sodnici Ireni Topolšek poslal zahtevo za pojasnilo o veljavnosti tajnosti, a odgovora ni prejel, kljub temu da je zahtevo naslovil tudi na urad predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Matoz: Odredba je nezakonita
Matoz je jasen: “Menim, da je odredba nezakonita, saj ni bil podan zadosten utemeljen sum, da bi gospod Hojs storil kaznivo dejanje, ki se mu očita.” Dodal je: “Dejstvo, da se je tretja oseba v komunikaciji sklicevala na Hojsa brez dokazov, kot so kopije sporočil ali drugih konkretnih dokazov, po mojem mnenju ne zadostuje za izdajo takšne odredbe.” Pričakoval bi, da bi preiskovalna sodnica pred izdajo odredbe preverila verodostojnost podatkov, najdenih na kriptiranem telefonu.
V kriminalnem okolju ni neobičajno, da posamezniki poveličujejo svoje povezave za ugled, zato odvetnik Matoz meni, da je izdaja odredbe za hišno preiskavo, ki posega v zasebnost in nedotakljivost stanovanja, neupravičena. Pri preiskavi so zasegli le Hojsov mobilni telefon iz vozila ter zapečatene kuverte z zapisniki in potrdili. Po Matozovem mnenju utemeljitev preiskovalne sodnice, da je preiskava nujna in sorazmerna, temelji na špekulacijah o možnih podatkih v telefonu ali oblaku, kar ni dovolj konkretno. Kljub temu je Hojs sodeloval, saj zatrjuje svojo nedolžnost, in ni želel ovirati postopka.
Matoz je zaključil: “Po naši oceni gre za politično motiviran pregon, še posebej ob bližajočih se volitvah.”
