Piše: Metod Berlec
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem letnem nagovoru o stanju v Evropski uniji v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavila vizijo Evrope, ki naj bi bila varnejša, strateško avtonomna in konkurenčna.
V govoru je napovedala krepitev obrambnih zmogljivosti, podporo Ukrajini, strožji pristop do Izraela pa tudi ukrepe za znižanje življenjskih stroškov Evropejcev.
Varnost in vzhodno krilo EU
V začetnem delu govora je Ursula von der Leyen dejala: »Evropa se je znašla sredi boja. Borimo se za celino, ki bo celovita in na kateri bo vladal mir. Za svobodno in neodvisno Evropo. Borimo se za naše vrednote in demokracije. Borimo se za našo svobodo in možnost, da sami odločamo o svoji usodi. In da ne bo pomote – to je boj za našo prihodnost. Dolgo sem premišljevala, ali naj govor o stanju v EU začnem s tako ostro oceno. Navsezadnje Evropejci in Evropejke nismo vajeni tovrstnega izražanja oziroma nam je ob tem neprijetno. Naša EU je namreč v osnovi mirovni projekt. Toda današnji svet je neprizanesljiv. Težav, s katerimi se Evropejke in Evropejci soočajo vsak dan, ne moremo pomesti pod preprogo. Evropejci in Evropejke čutijo, kako se jim tresejo tla pod nogami. Čutijo, kako življenje kljub trdemu delu postaja vse težje. Hkrati pa občutijo tudi posledice svetovne krize in vse višjih življenjskih stroškov. Hitre spremembe vplivajo tako na njihova osebna življenja kot tudi na poklicne poti.«
In nadaljevala: »Poleg tega so zaskrbljeni zaradi neskončne spirale dogodkov, ki jih spremljajo v novicah – od pretresljivih prizorov iz Gaze do neumornega obstreljevanja Ukrajine, ki ga izvaja Rusija. Ne moremo samo čakati, da bo ta nevihta minila. Letos poleti smo spoznali, da preprosto ni ne prostora ne časa za nostalgijo. Bojne linije za nov svetovni red, ki bo temeljil na moči, se oblikujejo zdaj. Evropa se mora boriti. Za svoj položaj v svetu, kjer so številne velesile ambivalentne ali odkrito sovražne do Evrope. To je svet imperialističnih teženj in vojn. Svet, v katerem se odvisnosti neusmiljeno uporabljajo kot orožje. Vse to so razlogi, zakaj je čas za novo Evropo.«
V nadaljevanju je napovedala prizadevanja za evropsko neodvisnost in odločen odziv na vse grožnje, ki prihajajo predvsem z vzhoda. »Evropa bo branila vsak kvadratni centimeter svojega ozemlja,« je poudarila predsednica in pozvala k investicijam v strateške zmogljivosti, kot so satelitski nadzor, droni in kibernetska zaščita. Vzhodno krilo Evrope – od Baltskega do Črnega morja – naj bi postalo osrednji steber evropske varnosti. Vzhodna straža. Bruselj bo oktobra predstavil obrambni načrt do leta 2030, ki bo vključeval konkretne cilje in sprotno spremljanje izvajanja. EU mora postati sposobna samostojno zagotavljati lastno varnost, ne da bi se zanašala samo na NATO.
O Ukrajini, Rusiji in Izraelu
Von der Leynova je poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati s pravičnim in trajnim mirom. EU pripravlja 19. sveženj sankcij proti Rusiji, osredotočen na opuščanje ruskih fosilnih goriv in preprečevanje izogibanja sankcij prek tretjih držav. Predlagala je novo rešitev za financiranje Ukrajine s prihodki od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. EU bo šest milijard evrov namenila za razvoj dronov v sodelovanju z ukrajinsko industrijo. Napovedala je vrh mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija. Med najbolj odmevnimi deli govora je bila napoved ustavitve dvostranske finančne podpore Izraelu. Von der Leynova je obsodila dogajanje v Gazi, vključno z uporabo lakote kot orožja, in napovedala zamrznitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma ter sankcije proti nekaterim izraelskim ministrom in nasilnim naseljencem. Ustanovljena bo tudi donatorska skupina za obnovo Gaze. Po njenih besedah mora Evropa prevzeti odgovornost za varstvo človekovih pravic in humanitarnih vrednot ne glede na politične posledice.
Od energetike do medijev
Predsednica EK je napovedala pobudo za razvoj cenovno dostopnih malih električnih avtomobilov, izdelanih v Evropi. »Milijoni Evropejcev si želijo kupiti cenovno dostopen evropski avto,« je dejala. Za proizvodnjo baterij bo na voljo 1,8 milijarde evrov. EU se mora znebiti ruskih fosilnih goriv ter okrepiti proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in jedrske energije. Komisija bo predlagala sveženj za električna omrežja in hitrejše izdaje dovoljenj. V okviru pobude Energetske avtoceste se bo EU soočila z ozkimi grli v energetski infrastrukturi.
Napovedala je strategijo za poglobitev notranjega trga do leta 2028, ukrepe za zaščito jeklarske industrije, kampanjo »Kupuj evropsko hrano« in revizijo pravil državne pomoči za reševanje stanovanjske krize. Poudarila je, da mora biti dom osnovna pravica, ne privilegij. Komisija bo pregledala zakonodajo o nepravičnih trgovinskih praksah, ki prizadenejo evropske kmete, in predlagala ustrezne ukrepe.
Predsednica je pozvala k razmisleku o starostni omejitvi za dostop do družbenih omrežij po zgledu Avstralije. »Starši morajo vzgajati otroke, ne algoritmi,« je dejala. Napovedala je program za podporo neodvisnemu novinarstvu in medijski pismenosti ter povezavo med spoštovanjem vladavine prava in izplačili iz proračuna EU. V prihodnjem večletnem proračunu bo ta povezava še okrepljena.
Različni odzivi na govor
Govor so poslanci pospremili z aplavzi, a tudi z jeznimi vzkliki. Poslanci iz vrst Socialistov, Zelenih in Levice so nosili rdeče majice kot simbol »rdeče črte« glede Gaze. V razpravi po govoru so se pokazala nesoglasja med največjima skupinama – EPP in S&D. Vodja EPP Manfred Weber je ostro kritiziral socialiste zaradi trgovinskih sporazumov, medtem ko mu je vodja S&D Iratxe Garcia Perez očitala razkroj proevropske večine. Zeleni so pozvali k sodelovanju z zmernim delom parlamenta, skupina Renew pa je opozorila, da je prihodnost EU odvisna od vodstva komisije. Trgovinski sporazum z ZDA je bil med najbolj kritiziranimi točkami. Levičarski poslanci so pozdravili ukrepe proti Izraelu, a hkrati pozvali k še strožjim sankcijam. Slišati je bilo tudi pozive k odstopu von der Leynove – tako z leve kot z desne strani.
Romana Tomc (EPP/SDS) je govor označila za razočaranje. Vladimir Prebilič (Zeleni) je pozdravil ostrejšo kritiko Izraela in ukrepe na področju energetike. Matjaž Nemec (S&D/SD) je govor označil za progresivnega, a opozoril, da štejejo dejanja. Marjan Šarec (Renew/Svoboda) je izpostavil nov moment v zunanji politiki, Matej Tonin (EPP/NSi) pa je pohvalil poudarke o obrambi in varnosti, a pogrešal več poguma pri rahljanju zelenih politik.
V razpravi v Hiši EU v Ljubljani so strokovnjaki opozorili, da je predsednica komisije v govoru izpustila omembo multilateralizma. Matjaž Nahtigal (FDV) je govor označil kot bojevit, a ujet v tehnokratski diskurz. Sabina Lange (FDV) je menila, da von der Leynova išče podporo od znotraj. Iztok Jarc pa je opozoril, da EU nima vseh pristojnosti, prenesenih na skupnost, a je predsednica z omembo kvalificirane večine nakazala zavedanje te težave.
Dva predloga nezaupnice proti Evropski komisiji
Dan po govoru sta bili v Evropskem parlamentu vloženi kar dve nezaupnici proti EK pod vodstvom Ursule von der Leyen. Prvo je vložila politična skupina Levice, drugo pa skrajno desni Domoljubi za Evropo (PfE). Če bo eden od predlogov sprejet, bi razprava in glasovanje o nezaupnici lahko potekala že oktobra. Obe skupini sta predsednici očitali politično pristranost, neučinkovitost in pomanjkanje odziva na ključne krize.
Sicer pa je govor predsednice von der Leynove razkril globoko razcepljenost evropskega projekta – med všečno retoriko o enotnosti in realnostjo političnih blokad. Čeprav je komisija pokazala več odločnosti pri zunanji politiki, ostaja vprašanje, ali gre za iskren premik ali samo taktično manevriranje. Poleg tega še vedno vztraja pri sporni zeleni agendi. V času, ko se Evropa sooča z varnostnimi, demografskimi in identitetnimi izzivi, je nujno, da razprava o prihodnosti EU ne poteka le v Bruslju ali Strasbourgu, temveč tudi med evropskimi narodi – z jasno vizijo, kdo smo in kam gremo.
Milan Zver: »Prava pot je, da poslušamo ljudi«
Milan Zver (EPP/SDS): »Namesto jasnih rešitev smo slišali veliko ideologije, premalo pa konkretnih odgovorov. Avtomobilska industrija je v njenem mandatu postala povsem nekonkurenčna. Kmetijstvo ogroža s prostim uvozom južnoameriške govedine in perutnine. Vztraja na zablodah zelenega prehoda in želi poseči v samo strukturo EU z ukinitvijo veta v Svetu EU. Upanje nam daje le s strani evropskih poslancev sprejeti dokument o prihodnosti evropskega kmetijstva – več sredstev, manj birokracije in zaščita naših kmetov pred nelojalnim uvozom. Prava pot je, da poslušamo ljudi, ne pa da vsiljujemo ideološke dogme, kar počne Evropska komisija.«
Romana Tomc (EPP/SDS): »Nad govorom Ursule von der Leyen o stanju v EU #SOTEU sem razočarana. Eden slabših govorov doslej, neuravnotežen in politično neusklajen. Pričakovano je bila samozavestna glede dosedanjega dela in napovedala številne nove projekte, za kar bo porabila veliko evropskega denarja. Problem je, da mnogi projekti ne prinašajo dodane vrednosti. Kar potrebujemo sedaj, so ukrepanje in rezultati. Tudi zaradi neučinkovitosti komisije je realnost v Evropski uniji žal precej drugačna, kot jo skuša prikazati njena predsednica. Ljudje so zaskrbljeni predvsem glede naše varnosti in konkurenčnosti. Pred dobrim letom smo se volivci odločili za spremembe. Te morajo biti korenite in upoštevati voljo ljudi. Dovolj je obljub, zahtevamo rezultate! Nezadovoljstvo nad delom EK narašča, zato je nujno, da pokaže konkretne rezultate, sicer bo težko dokončala svoj mandat.«
Branko Grims (EPP/SDS): »Evropa potrebuje najbolj pozitivni civilizacijski premik. Stran od kulturnega marksizma. Potrebujemo zaščito otrok pred zanje uničujočo ideologijo LGBT+; odstop od ‘zelenega prehoda’ in pariškega sporazuma ter sprostitev vsega razvojnega potenciala; zaščito meja in remigracijo. Tako prihranjeni denar pa moramo uporabiti za varnost in dobro družinsko politiko; za več naših otrok − za prihodnost Evrope.«
