2.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 25 novembra, 2024

240 let od prvega zabeleženega vzpona na Triglav

Danes mineva natanko 240 let, odkar so štirje srčni možje iz Bohinja 26. avgusta 1778 kot prvi stopili na vrh Triglava. Pomemben jubilej za lokalne skupnosti in institucije na območju Julijskih Alp predstavlja priložnost za razmislek o pomenu Triglava, njegovi simboliki, množičnosti obiska in razvoju turizma.

Na najvišji slovenski vrh so se prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, in sicer rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz vzpona so v skalo vklesali svoje začetnice in tudi začetnice lastnika bohinjskih fužin barona Žige Zoisa, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil odpravo na Triglav.

Prvi vzpon na 2864 metrov visok Triglav, ki je po leta 1744 opravljenih meritvah meril celo 3018 metrov, je za osem let prehitel osvojitev Mont Blanca, bil je 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Tako so se Slovenci s tem dosežkom uvrstili visoko v vrh tudi v okviru alpskih narodov.

Kot je ob praznovanju 240. obletnice prvega zabeleženega pristopa na Triglav povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, je prav, da se spominjamo tega posebnega dogodka, posebnega ne samo za Bohinj, ampak za celotno Slovenijo, saj je Triglav simbol slovenstva, je dodal.

Ob pomembnem jubileju so pripravili niz dogodkov, praznovanju pa so se pridružili številni posamezniki, društva in ustanove, kot so bohinjska osnovna šola, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Slovenski planinski muzej in filozofska fakulteta.

Med drugim so animirali otroke, da so razmišljali o vrednotah, organizirali znanstveni simpozij o pomenu Triglava in pripravili pogovorne večere o motivih za obisk Triglava, o sedanji množičnosti obiska ter izzivih, ki jih prinaša. Zasnovali so literarni natečaj Prvič na Triglavu, potujočo razstavo o štirih srčnih možeh in vzpostavili pot na Triglav po sledeh prvopristopnikov.

“To pomembno obletnico obeležujemo z namenom, da ponovno premislimo naš odnos do gora in do okolja, v katerem živimo, ter da ustvarjamo dobre in pomembne zgodbe za goste in obiskovalce Bohinja in območja Julijskih Alp,” je pojasnil Langus.

Najbolj se veseli vzpostavitve nove pohodniške poti, ki bo obdala Julijske Alpe. Ta pot bo vezni člen sodelovanja krajev z območja Julijskih Alp in tudi temelj za reševanje izzivov, ki čakajo to območje v prihodnje, zlasti kar se tiče trajnostne mobilnosti, varovanja narave, razvoja turizma, dviga lokalne ekonomije in demografije. “Rojeva se dobro sodelovanje, ki bo v prihodnje predstavljalo eno trdno turistično razvojno regijo v Sloveniji,” je prepričan Langus.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine