Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Sodišče je po tajnem postopku (skritem pred javnostjo) obsodilo štiri policiste, ki so varovali tuje državnike pred levimi protestniki med vrhom EU Zahodni Balkan, ki je bil 5. oktobra 2021.
Protesti so bili zelo nasilni, varnost tujih državnikov je bila ogrožena. Sodni postopek je potekal na podlagi postopka za izdajo kaznovalnega naloga, ki je bil v zakonodajo dodan, da bi v sodnih postopkih varčevali in nepomembne stvari izpeljali na hitro in brez glavne obravnave in s tem nadzora javnosti:
Mediji v teh primerih nimajo možnosti, da bi dogajanje na sodišču spremljali in javnost pošteno obveščali. Čeprav za prikrivanje javnosti ni nobenih razlogov. Po tem členu so tajno sojenje izvedli že v primeru Nike Kovač, ko je sodišče tajno brez javne obravnave obsodilo neznano koga, da je okvaril zdravje in prizadel zunanjost predsednice inštituta 8. marec, ki je imel takrat skoraj pol milijona prihodkov iz neznanih virov. Gre za strankarski inštitut, ki ga je ustanovil minister Simon Maljevac (Levica). Imena obsojenega ni bilo mogoče izvedeti, ker sodišča zaradi varovanja zasebnost kriminalcev izključujejo pravico javnosti do obveščenosti v vseh primerih, razen tam, kjer jim ustava to neposredno prepoveduje. Pri javnem izreku sodbe, ki ga v tem primeru ni.
Dejansko so s tajnim postopkom varovali levo aktivistko Niko Kovač, ki je pred tem obtoževala desnico, da je bila za fizičnim napadom nanjo. Tajno sojenje in tajna sodba sta preprečila, da bi javnost lahko ugotovila, ali je morebiti Nika Kovač javno lagala, da bi črnila politične nasprotnike vlade Roberta Goloba, za katero dela.
Tajna sojenja so kršitev ustave, ki zahteva, da morajo biti javna. V ustavi je javni nadzor zahtevan, da bi preprečili politične zlorabe sodišč.
Že naslovi v vladnih medijih o obsodbi policistov, denimo na Necenzurirano, še bolj pa javno izrečene zahteve vladajočih politikov v preteklosti, ki so se s tem vpletali v sodni postopek, ki je potekal, nam kažejo, da je šlo za montiran sodni proces in politične obsodbe policistov, ker jih je zahtevala sedanja oblast. Naslovi so takšni: “Prve obsodbe za policiste, ki so posredovali na protestih proti Janševi vladi”.
Naslov kaže (ni bil tak le pri Necenzuriranih), da so bili policisti na tajnem procesu kaznovani, ker so za varnost skrbeli v času napačne vlade. Po vrhu je znano, da so obsodbe policistov zahtevali iz vladnih strank in da so vladne stranke s posebno zakonodajo retroaktivno odpisali kazni in finančno nagradile nasilne protestnike proti prejšnji vladi.
Ostri javni nastopi vladnih politikov in poslancev o “zaplinjanju”, so bili tudi grožnja sodnikom, ki so sodili, da morajo ukrepati politično pravilno v prid vladajočih.
Sodišče je policiste obsodilo na podlagi kaznovalnega naloga, po skrajšanem postopku in brez glavne obravnave. Sodba ni pravnomočna, policisti lahko pritožijo. V tem primeru sojenje ne bo več tajno in javnosti povsem prikrito kot je bilo doslej.
