Piše: T.B. (Nova24tv)
Gost tokratne oddaje Kdo vam laže je bil Brane Kastelic, prvoobtoženi v zadevi Trenta. Doslej ni imel veliko priložnosti javnosti obrazložiti svojo plat zgodbe oziroma pogled na razvpito temo, o kateri se veliko govori. Na Novi24TV je spregovoril in razkril številne umazanije sodnega procesa.
Brane Kastelic, nekdanji direktor podjetja Imos, je dejal, da mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja za podpis pogodbe o nakupu nepremičnine v Trenti in s tem oškodovanje podjetja “za najmanj 125 tisoč evrov”. Kastelic pravi, da ta obtožba nima podlage, kar je v nadaljevanju tudi pojasnil.
“Ta obtožba seveda temelji na ničemer, če temu tako rečem, kajti o zlorabi pooblastil je zelo jasen statut. To zlorabo so namreč začeli z očitkom, da o tej nepremičnini ni odločal nadzorni svet Imos – seveda ni odločal, še za veliko večje zadeve ni, ta nepremičnina pa je predstavljala dve tisočinki, dva promila celotnih zalog skupi
ne Imos, ki so takrat znašale med 80 in 90 milijoni evrov, kar so tudi potrdili vsi člani takratnega nadzornega sveta,” je dejal Kastelic, ki je dodal, da je to razvidno tudi iz ostalih dokumentov in da je bil nakup opravljen po proceduri, ki je takrat veljala v družbi.
Na trhlih nogah je po njegovih besedah tudi del obtožnice o oškodovanju, saj da je bila ta nepremičnina oz. zemljišče, ki obsega 15 tisoč kvadratnih metrov, kupljeno za približno 140 tisoč evrov. “To je znašalo devet evrov po kvadratnem metru, to pomeni, da je bilo zelo poceni, tako kot je takrat napisal tisti, ki je predlagal za kolegij, da se to splača kupiti, tudi če bo dolgo časa na zalogi. Ta nepremičnina je bila ne nazadnje tudi prodana – res da z nekaj 10, mislim med 10 in 13 procenti ceneje v stečaju,” je pojasnil Kastelic, ki meni, da bi po tem očitek o oškodovanju lahko znašal kvečjemu okrog 18 tisoč evrov in ne 125 tisoč evrov, kot mu to očitajo v obtožnici. Kazensko ovadbo je sicer podala Komisija za preprečevanje korupcije, ki se je za vrednost škode “naslonila na Gursovo oceno posplošeno oceno vrednosti zemljišč, kjer je bila ta nepremičnina ocenjena na 20 tisoč evrov,” je še dodal Kastelic.
Afera je nastala zaradi nove aplikacije Gursa, ki je parcelo v Trenti nekako ocenila zgolj na 20 tisoč evrov, Imos pa jo je tedaj kupil za približno 140 tisoč evrov. V zvezi z navedbo, da aplikacija ni bila ravno realna glede vrednosti nepremičnin na trgu, je pojasnil, da je tedaj pridobil podatke o drugih nakupih v Imosu, jih primerjal z Gursovimi ocenami in na 14 primerih pokazal, da so bili v vseh primerih večkratniki Gursovih ocen. “Bili so bistveno višji, gibali so se od 8 do najvišjega celo nekaj pod 300. Ta v Trenti je bil okoli 7,” je izpostavil in dodal, da je že tedaj pokazal na nerealnost ocen. Sam sicer meni, da se s tem strinjajo tudi cenilci in tožilec, ker nihče več ne izpostavlja tega. Sicer pa je omenil tudi osebni posel, ko je za kmetijsko zemljišče v bližini Grosuplja odštel 100 tisoč evrov, po Gursu pa je ocena tisoč evrov.
Glede na to, da je bilo Imos veliko podjetje, ki je imelo v lasti veliko nepremičnin, je voditelj Boris Tomašič gosta vprašal, ali so ga preganjali tudi zaradi katere druge nepremičnine, na kar Kastelic odgovarja, da ne.
Trije cenilci, vse cene krepko nad 100 tisoč evrov
Kastelic je pojasnil tudi zgodbo z različnimi cenilci in različnimi ocenami. Prva cenitev nepremičnine v Trenti je znašala 110 tisoč evrov, druga 133 tisoč, tretja, ki jo je opravil Salobir, pa 143 tisoč evrov. Obtoženi je bil sprva optimističen, saj v preiskavi leta 2014 ni bilo pripomb na njegovo izvajanje. Afera je potihnila za nekaj mesecev in verjel je, da se zadeva ne bo znašla na sodišču in da ne bo obravnav. Nato pa se je s stečajem Imosa dogodil preobrat. V središču pozornosti so se pojavile zgodbe, da je cenilka Breda Zorko za potrebe stečaja to nepremičnino ocenila na 17 tisoč evrov, kar je bila podlaga, da se je znova začel pregon Kastelica, Janeza Janše in nekdanjega direktorja Eurogradenj.
Kastelic je spomnil, da je sodišče potem imenovalo eno komisijo. Ta cenitev je bila narejena že zatem, ko je bila izvedena tudi javna dražba na osnovi te cenitve v višini 17 tisoč evrov. Cenitev prve komisije je bila nekje na nivoju stečajne cenitve, tam okrog 20 tisoč evrov. Vendar je bila nato ta komisija izločena, vendar ne zaradi vsebinskih pripomb, ampak zaradi tega, ker naj bi bila ta komisija nekako politično nekorektna. Imenovana je bila druga komisija, ki je v letu 2018 postavila ponovno oceno, zelo podobno prejšnji. Kot je ob tem pripomnil, naj bi bil v tej drugi komisiji sorodnik člana iz prve komisije.
Tomašič ob tem poudari, da se je Breda Zorko pojavila tudi v zadevi “Litijska”, “kjer je pa v treh letih dve oceni naredila, eno 2500 evrov, potem 8 tisoč, za objekt, ki je v tem času samo propadal. Ali ste vprašali, kaj se je zgodilo z Litijsko?” je vprašal voditelj. “Ja en odvetnik je vprašal, ampak sodišče tega vprašanja ni dovolilo,” je odgovoril Kastelic.
Kritika postopkov cenitev nepremičnin
V nadaljevanju je Kastelic kritiziral postopke cenitev nepremičnin v dolini Trente in njihove uporabe v sodnem postopku proti Janezu Janši. Kot je pojasnil, cenilci vedno uvodoma navajajo, da je tržna cena tista, po kateri sta prodajalec in kupec pripravljena skleniti posel. Vendar so v tem primeru nekateri cenilci nepremičnino ocenili bistveno pod dejansko tržno vrednostjo. 18 dražiteljev je na začetku menilo, da je vrednost nepremičnine bistveno višja od ocenjenih vrednosti. Pet jih je bilo pripravljenih plačati do 100 tisoč evrov, prodana pa je bila za 124 tisoč evrov. Sodstvo in tožilstvo sta ignorirala dejstvo, da so bile nekatere cenitve očitno prenizke. Cenitve so nihale od 20 tisoč evrov do 140 tisoč evrov, pri čemer so nižje temeljile na transakcijah iz obdobja gospodarske krize.
Kastelic izpostavlja tudi nepravilnosti pri ocenjevanju – nižji cenilci so upoštevali le najcenejše transakcije, niso ločeno ovrednotili stavbnih zemljišč in niso upoštevali realnih tržnih gibanj. Glede obtožb Janši je pojasnil, da je tožilstvo trdilo, da je bilo stanovanje na Trubarjevi plačano iz skritega posla v Trenti, vendar naj bi bila ta teorija brez dokazov.
Janša naj bi prejel “darilo” 131 tisoč evrov, a naj bi ob tem kupcu celo doplačal dodatnih 200 evrov, kar se sliši absurdno. Računsko sodišče je že v preteklosti opozorilo na nepravilnosti pri prodaji državnih zemljišč po sumljivo nizkih cenah.
Kastelic je v svoji plati zgodbe razkril konkretne podatke in cene, ki so jih v sodnem postopku uporabili tudi proti njemu.
Med drugim meni, da je šlo za manipulacijo s podatki, zakaj meni tako, pa si lahko pogledate v oddaji, ki je na spodnji povezavi.
Vljudno vabljeni k ogledu!
Video https://youtu.be/Si0OfmsjUiM
