Piše: Vančo K. Tegov
Tokrat bo na soboto kulturni dan, dan slovenske kulture in jezika, tudi Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, na dan smrti, ko je 8. februarja pred 156 leti umrl France Prešeren. Naredil je veliko, ko je slovenščino kot jezik, bistveno sestavino za samobitnost slovenskega naroda, postavil na piedestal. Da tam, tako visoko kamor sodi, in tudi ostane naj za vekomaj.
Globok poklon pred vsemi, ki so v tako oddaljenem času in na takšen način pomagali slovenskemu narodu, njegovem jeziku in kulturi dali takšen pečat in prispevek v narodovi rasti, bitju, vesti in zavesti o samemu sebi. Francetu še posebej in še najbolj. France Prešeren je eden največjih slovenskih pesnikov in slovenskih simbolov, njegovo sedmo kitico Zdravljice smo vzeli za himno.
Pa vendarle!
France si zagotovo ni želel, da bo po tej slovenski kulturi in jeziku srečevali in se ribežni »onegavili« ter z besedami in črkami ki naše niso, da bi imeli na oblasti nekoga, ki še Vrbo obiskal ni.
Prav gotovo si France ni želel, da se iz dneva v dan, iz oštarij in njih vrtov sliši glasba, ki niti ne poboža ušesa domača na muziko spoznavajočega se gospoda, ampak samo »razveseli« obraz »šihtarja« z mrkim pogledom in nič domačega videza ljudi ko domov hité. Sliši se dalmatinska, mediteranska in glasba iz hribov in dolin, na proslavah ali tradicionalnih prireditvah otvoritev delajo z muziko ki še to ni, pa pojejo od tujega »vojskovodje« vdova, ki tukaj niso niti za nekaj gorami ampak mnogo daleč stran, ki tolažijo mehke duše in čutenje ne prav nam bliskih ljudi, ali pa takšni domače grude ki roda svojega zanikujejo in tuje »cigulemeigule« časté, le svoje ne. Ne, to pa ni prav.
Naš domači godec se prebiti pred »Francetovo« obličje ker da so posiljeni in preglasni «tuje zvočni in tuje-besedni« glasovi in zvoki, ki pridejo izpod nagubanih čel ter izpod njihovih ščetinastih obrveh. Pašejo nam ne, le strašijo nas lahko in naše vnuke.. Tega si ne želi nihče le njihov posiljeni rojak na županovem stolu ki sedi in pristnim Slovencem usodo kroji ter nezdravo vodo ponuja.
France si ni želel ministrico za kulturo, ki jo še kar imamo, ki ji za kulturo ter svoj narod ni mar. Le kako je za narod, za kulturo in jezik ko pa na silo zapira ustanove in kulturne hrame, ki so pričevalci in sveti kraji kjer bi mogel in moral narod vedeti in zvedeti več o nastanku svoje države, čeprav ni narejena po njenem »muštru« in po kopitu njenih bližnjih. Ko jo zavrnejo da njemu v čast želi govoriti in ljudi o pomembnosti napačnih stvari še podučiti. Ne bi si želel tako visoko postavljeno »oblastnico« ki njega porablja za ohranjanje funkcije, ki ji dorasla ni. Le na koncu pride v občino lastno in skorajda »posili« organizatorje da le govoriti mora. Kljub nestrinjanju dela pristne domače pripadnosti po čaščenju in spoštovanju le njega in drugih velikih narodotvornih ljudi iz preteklih časov. In pohodi voljo njih. Kakor želijo tudi sedaj, letos tem ki ničvredno pesné, dati še več denarja za blodnje ki naša kulturna »erbija« ne sme nikoli postati.
France si nikoli in nikdar ne bi dovolil, da ob dnevu, ki bi se nanj spominjali in čast mu izkazovali, da bi se tam eden rogal, ki s svojim priimkom bolj na pršut spominja, in z njega norca se delal in mu natikal besede, ki niti njegove niso, kot nagobčnik, da onečastijo čistost in pomen praznika ter lepe in prelepe besede slovenske. Sedanja neka nova gospoda niti prav pristna slovensko čuteča ni ampak goji čutenje, ki prav pretirano slovensko ni. Dovolijo, da nekdo, ki mu vsiljuje nekaj kar njegovega ni, pa pove kot da je, pa še gospoda pod bino-odrom se narejeno in hudomušno smejé, kot smešno, ne prav žalostno je, da je vedo da ni prav pa se kljub temu pomembno vedejo. In to v največjem kulturnem hramu na Slovenskem, da je roganje še večje in najbolj nekulturno kot je. To pa si France resnično ni želel.
France si je najbolj v svoji predstavi želel videti Slovence, svoje Kranjce, ki se veselé, pojejo, dobro kapljico spijejo, da se njihovo počutje primerja s pomladjo navznoter in navzven.
Le kulturo za kulturen narod naj bo hrana duhovna, za vse ki jo znajo ustvarjati in živeti kot pristno domačo Slovensko!
