Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
“Zakon je slab, uvaja cenzuro skozi ekonomske pritiske, gre za ustrahovanje tudi neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti ter demokratični deficit. Z zakonom bi financirali svoje medije, kritične glasove pa bi ustrahovali in utišali. Pravzaprav bi prav nek medij, kot je Preiskovalno.si, ostal brez financiranja, ker smo problematični, ker delamo, ker opravljamo svojo funkcijo čuvaja. Če bo zakon sprejet, pa bodo, kar bomo seveda lahko spremljali, nagradili svoje.”
Tako je s stališčem portala Preiskovalno.si Andrej Hoivik iz SDS, ta stranka je zahtevala današnjo javno razpravo (prvo branje) o medijskem zakonu, pojasnil, zakaj bodo proti. Če bodo vladajoči vztrajali, je tudi o tem zakonu, kot bo o astronomskih pokojninah za umetnike, mogoč referendum, je slišati. Glas proti je napovedal tudi Jernej Vrtovec iz NSi: “Uvajate cenzuro in kazni, politizirate klasični medijski trg in digitalne platforme. Zakaj? Zato, ker se zavedate, da po skoraj treh letih v vladi praktično niste naredili ničesar, kar bi bilo omembe vredno in kar bi bilo v skladu z vašimi predvolilnimi obljubami. Omejujete zato, ker se neskončno bojite tudi javnega mnenja. Zaradi tega pa financirate s tem zakonom zelo slabe in zastarele kočije.”
Na očitke o cenzuri je ministrica za kulturo Asta Vrečko odgovorila tako: “Veliko je bilo govora o cenzuri. Beseda, ki je močna, ki ima svoj zgodovinski pomen, ki je zelo jasno, kaj pomeni, in ki seveda v demokratičnih družbah, ne sme imeti mesta, in ta zakon na nobeni točki se tega ne dotika. Vzeli ste člen, s katerim zavajate in izvajate svojo politično propagando. In člen je 53., govorili ste o tem členu, glede prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Še enkrat, v členu jasno piše, če ga preberete, v medijih je prepovedano, v medijih. Gre za medije.” Opozorila pa je tudi, da termin sovražni govor ni pravni termin in se ga ne uporablja v zakonu, ta govori o spodbujanju nasilja ali sovraštva. Nadgradila je njen “odgovor” Sara Žibrat iz Svobode. Tako: “Porast sovražnega govora in neonacističnih vzgibov je zaskrbljujoč, kot odgovorna družba, ki se zaveda svoje zgodovine in preteklih napak pa na te pojave moramo odreagirati. Zavajanje opozicije, da gre pri odstranjevanju sovražnega govora za cenzuro, so le izgovor za nadaljnje širjenje sovraštva in spodbujanja nasilja v družbi, zaradi lastnih političnih koristi.”
Predstavniki največjih strank so poglede širše predstavili tako:
Hoivik: Prijateljska delitev denarja “našim” in nagajanje “njihovim”
Andrej Hoivik (SDS): “V SDS smo vložili zahtevo, da danes opravimo splošno razpravo o novem medijskem zakonu, ki jo je na silvestrski večer na dopisni seji sprejela vlada Roberta Goloba. V našem stališču bom predstavil tri poglede na Zakon o medijih, strokovno mnenje in dva novinarska pogleda. (…) Dr. Dejan Verčič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede, ekspert na področju strateškega komuniciranja in odnosih z javnostmi, pravi: “Zakon o medijih odpira številna vprašanja o njegovi ustreznosti in smiselnosti.” Verčič nov medijski zakon označuje kot zakon, ki temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, medtem ko ne poseže v realnosti 21. stoletja. Je slab, nepotreben in če bo potrjen v DZ, škodljiv. Vlada slepo sledi vsemu najslabšemu, kar sta Evropska komisija in Evropski parlament sprejela na področjih digitalizacije medijev ter umetne inteligence in kar na starem kontinentu duši svobodo izražanja ter svobodno podjetniško pobudo. Ena od temeljnih pomanjkljivosti zakona je opredelitev medijev kot storitve. Predlog zakona regulira kanale, tehnološka sredstva in akterje od novinarjev do vplivnežev, ne pa storitve kot take. Glede financiranja pa Verčič zaključi: “Zdi se, da je predlog zakona napisan zaradi prijateljskega deljenja denarja našim medijem in nagajanja njihovim.”
Nadalje na enem izmed portalov, ki tudi kritično naslavlja najnovejši zakon, preberemo tri ključne nevarnosti za slovensko medijsko krajino, če bo ta zakon kot tak uveljavljen. Prvič, arbitrarno oziroma ideološko določanje morebitnih neprimernih vsebin določenih medijev, ki jih bodo odstranjevali z grožnjo finančnih kazni ali vsaj poskušali s tem. Drugič, pristransko določanje dodatne državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k pravemu, v narekovaju, poročanju. In tretjič, finančno izčrpavanje tistih, ki se ne obnašajo po smernicah trenutne oblasti in si upajo poročati vsaj minimalno kritično.
Nazadnje pa naj citiram še odmeven medijski portal, ki si ga zaenkrat kot poslanec v skladu z 39. členom Ustave še upam na glas poimenovati, to je Preiskovalno.si: “Gre za predlog zakona, ki so ga prav tako raztrgali strokovnjaki, vlada in njeni aktivisti pa želijo prikazati, da zakon trgajo desni. Tako tudi neodvisne strokovnjake in medije etiketirajo in diskreditirajo. Ministrica Asta Vrečko je populistična, ko kar na javni televiziji pripoveduje, da gre za politično zaroto pri novem medijskem predlogu in da zakon sesuvajo desni. Ne, zakon je slab, zakon uvaja cenzuro skozi ekonomske pritiske, gre za ustrahovanje tudi neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti ter demokratični deficit. Z zakonom bi financirali svoje medije, kritične glasove pa bi ustrahovali in utišali. Pravzaprav bi prav nek medij, kot je Preiskovalno.si ostal brez financiranja, ker smo problematični, ker delamo, ker pač opravljamo svojo funkcijo čuvaja. Če bo zakon sprejet, pa bodo, kar bomo seveda lahko spremljali, nagradili svoje. Ti bodo še naprej povzemali tiskovne konference, ukinili komentar kot novinarsko zvrst, politiko dajali na 22. minuto poročil in se tako samocenzurirali, pred interpelacijami pa s članki disciplinirali koalicijske partnerje. In da ne pozabimo: kot doslej bomo brali hvalospeve predstavljeni zakonodaji, blatili pa bodo politične nasprotnike in kritične novinarje. Vse to je smisel medijev in novinarstva, kajne? Slovenija je v kritičnih dneh, mesecih in letu. Poleg popolnega nadzora, ki ga želijo nad mediji, gre za nesprejemljivo centralizacijo moči ter možnost zlorabe institucij. Če nisi z nami, si proti nam, to je modus operandi.” Preiskovalno.si.
Spoštovana ministrica, ti pogledi in mnenja bodo danes preko tiskanih in digitalnih medijev znova objavljeni. Sedaj pa se nam zastavlja najpomembnejše vprašanje, kdo bo torej kaznovan po novem 53. členu Zakona o medijih, ki prepoveduje, navajam, spodbujanje nasilja ali sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi političnega ali drugega mnenja. Bo ta kazen morda doletela pravno osebo z globo od dva tisoč do 20 tisoč evrov ali pa z globo od 1000 do 5 tisoč evrov samostojnega podjetnika posameznika? Morda bo z globo od 250 do 1000 evrov kaznovana odgovorna oseba pravne osebe samostojnega podjetnika, odgovorna oseba v državnem organu ali pa v samoupravni lokalni skupnosti. Nenazadnje pa sem lahko oglobljen tudi sam kot Andrej Hoivik od 100 do 500 evrov, ker sem bil v našem stališču sovražen do Golobove vlade in njenega represivnega zakona. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo glasovali proti nadaljnji obravnavi tega medijskega pamfleta, pardon, zakona.”
Jernej Vrtovec: Omejevanje svobode govora vodi v avtokracijo
“Zakon, ki ga danes žal obravnavamo v državnem zboru, je eden izmed najpomembnejših zakonov v tem mandatu. Zakaj? Zaradi tega, ker se hkrati pogovarjamo o temelju demokracije, se pravi temelju demokratičnosti, o svobodi govora. In ta zakon dejansko posega na več področjih v ta temelj demokracije: izražanje mnenj in svobodo govora. Gospe in gospodje, draga ministrica, soočenje mnenj je ključno za demokracijo in demokratični proces, soočenje mnenj pa je mogoče le, če imamo svobodo govora. Kot je dejal George Washington: če nam vzamejo svobodo govora, nas lahko neme in tihe kot ovce odpeljejo v zakol. In o tem govori ta zakon. Brez svobode govora demokracija ne obstaja. Ne morejo se namreč soočiti argumenti, ki naj pripeljejo k neki zakonodajni odločitvi. Brez svobode govora se ne morejo soočiti na primer argumenti v času volilne kampanje pred volitvami in tudi sicer ni soočenje argumentov. Svoboda pripelje k boljšim ali pa najbolj kakovostnim demokratičnim odločitvam. Torej, če ni svobode govora, ni izmenjave argumentov in odločitev sprejme tisti, ki kontrolira svobodo govora, kar pa opredeljuje ta zakon. Dejansko gospe in gospodje, nas omejevanje svobode govora pelje v avtokracijo in to si želite s tem zakonodajnim okvirjem. Torej omejitev, po mojem mnenju, svobode govora je lahko utemeljena le, ko neka beseda spodbuja k nasilju, ko postane beseda podaljšek nasilja. V nasprotnem primeru pa bi bilo omejevanje svobode govora hkrati tudi omejevanje demokracije in demokratičnega procesa. Torej, demokracija, v kateri ni mogoče soočiti različnih mnenj ni demokracija. Še glede samocenzure ali pa na splošno cenzure, torej pregona ljudi zaradi izrečenih mnenj, kar ustvarja tudi samocenzuro pri vseh ostalih. Zaradi signala, ki ga dajemo, torej, ko država nekoga preganja zaradi izrečenega mnenja in to si, kot kaže, s tem zakonom želite, torej ljudje zaradi strahu pred morebitnim pregonom ne upajo več govoriti in posledica tega je, da zamre tudi kakovostna dobronamerna javna razprava o določenih vprašanjih, kar je za demokracijo katastrofalno. Kdo bo tisti, tisti cenzor, ki bo odločal, kaj je sovražni govor in kaj je svoboda govora. Kdo bo tisti cenzor? To bodo tisti, ki so tej vladi všečni, kajti šlo bo za izključno politično korektnost, igranje in iskanje politične korektnosti za omejevanje svobode govora. Mene pri tem zakonu boli ravno to, da omejujemo temeljne demokratične elemente, kot je svoboda govora, pod krinko želje po politični korektnosti, ne le medijev, ki jim še finančno želite pomagati, ampak vseh ostalih, ki želijo v družbi ali kakorkoli drugače preko novih platform spregovoriti. Torej prepoved sleherne kritike je osnovna os tega zakona. Še kar se tiče prepoved kritike. Torej prepoved kritike gre skozi ta zakon izključno zaradi želje ali pa volje po kvazi politični korektnosti, ki jo ta Vlada želi, in kar poglejmo kako se to že dejansko pred tem zakonom vidi pri delovanju te Vlade. Kako se nekatere medije, ki so si tudi v preteklem mandatu želeli depolitizacijo za voljo par kritičnih člankov omejuje pri njihovem delu. In vsi ti predstavniki medijev so tudi sami jasno povedali, kako je pod to vlado težko. Torej sleherna kritika je pod vlado doktor Goloba že zlonamerna. Ta zakon bo nadgradnja, nadgradnja tega in porok, da se vse, kar ni politično korektno izrečeno po željah vlade, ali pa bomo rekli bolj enostavno, levice, da se vse to enostavno prepove, da se uvede cenzura in tudi seveda primerne kazni. Torej, bila so polna usta te vlade po depolitizaciji medijev, zdaj pa počnete ravno obratno. Z novim zakonom se do skrajnosti politizira ne le klasični medijski trg, politizira se tudi digitalne platforme. Zakaj? Zato, ker se zavedate, da po skoraj treh letih v vladi praktično niste naredili ničesar, kar bi bilo omembe vredno in kar bi bilo v skladu z vašimi predvolilnimi obljubami. Omejujete zato, ker se neskončno bojite tudi javnega mnenja. Zaradi tega pa financirate s tem zakonom zelo slabe in zastarele kočije, ki bi potrebovale temeljito reformo.”
Žnidaršič: Potrebni so določeni popravki
Jonas Žnidaršič (SD): “Predlog predstavlja pomemben korak k posodobitvi medijske zakonodaje in naslavlja ključne izzive sodobne medijske krajine. Neodvisni in svobodni mediji so temelj demokracije, saj zagotavljajo objektivne informacije, nadzor nad oblastjo in spodbujajo javno razpravo. Prav zato je posodobitev zakonodaje nujna, saj mora zagotavljati varne pogoje za delovanje medijskih hiš, novinarjev in drugih medijskih ustvarjalcev. Socialni demokrati podpiramo prizadevanja za bolj pregledno, pluralno in kakovostno medijsko okolje, hkrati pa poudarjamo, da so potrebni določeni popravki, ki bodo zakon dodatno izboljšali in naslovili obstoječe pomisleke. Prepričani smo, da lahko s konstruktivnim dialogom dosežemo rešitve, ki bodo v korist celotne družbe. Zakon prepoznava ključne izzive, s katerimi se soočajo tradicionalni in digitalni mediji v času hitrih tehnoloških sprememb in ponuja več pomembnih rešitev od jasnejše regulacije medijskega lastništva in državnega oglaševanja do učinkovitejšega omejevanja širjenja sovražnega govora in transparentnejšega delovanja medijev. Prav tako podpiramo usklajenost z evropsko zakonodajo, ki zagotavlja, da Slovenija sledi najboljšim praksam na področju medijske politike. Socialni demokrati bomo v zakonodajnem postopku delovali konstruktivno in predlagali dopolnitve, kjer bomo ocenili, da zakon potrebuje dodatne izboljšave. Naš cilj je, da novi zakon ne bo le odziv na trenutne izzive, ampak bo zagotavljal dolgoročno, stabilno in pravično ureditev medijskega prostora, ki bo temeljila na transparentnosti, odgovornosti in spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot. Tako se v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov zahvaljujemo Ministrstvu za kulturo za vložen trud pri pripravi predloga in pričakujemo, da bomo s skupnimi prizadevanji lahko oblikovali zakon, ki bo služil interesom javnosti in zagotavljal kakovostno medijsko okolje v Sloveniji. Še posebej pozdravljamo rešitve, ki izboljšujejo pogoje dela novinarjev, saj se novinarski poklic zaradi nestabilnosti delovnih mest, pritiska komercializacije in groženj svobode izražanju sooča z velikimi izzivi. Prepričani smo, da je zagotavljanje ustreznih pogojev dela ključno za kakovostno novinarstvo in s tem tudi za obveščenost družbe kot celote, hkrati pa se zavedamo, da je zakonodajni proces priložnost za odprt dialog in iskanje najboljših rešitev. Verjamemo, da je predlagani zakon odlična osnova za napredek, vendar pa ostajamo odprti za dialog in izboljšave, ki bodo dodatno pripomogle k oblikovanju medijskega okolja, ki bo odporno na pritiske, pluralno, svobodno in usmerjeno v javni interes. S takšno vizijo bomo v nadaljevanju in v nadaljnjem postopku tudi ravnali. Na podlagi vsega navedenega bomo predlog novega Zakona o medijih v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli. Hkrati pa bomo aktivno sodelovali pri njegovi nadgradnji, da bo zakon čim bolje naslovil izzive, s katerimi se sooča slovenski medijski prostor.”
Vrečko: Regulacija, a tudi pomoč medijem
Asta Vrečko (Levica): “Temeljne vrednote, na katerih sloni nov zakon, so svoboda izražanja, pravica do celovite in kakovostne obveščenosti, spodbujanje pluralnosti medijev in varovanje uredniške avtonomije. Predlog zakona prinaša številne novosti: večjo preglednost lastništva in financiranja medijev, uvaja se medijski razvid, v katerem bodo dostopne in pregledne aktualne informacije o lastništvu in financiranju medijev. Nov postopek presoje medijske koncentracije, tudi to uvaja zakon, kajti medijska koncentracija je bila sedaj del presoje Ministrstva za kulturo, z novim postopkom, ki se prestavlja na AKOS, pa se bo varovala pluralnost medijev in uredniška neodvisnost. Nove, sodobne oblike finančnih pomoči za medije; zakon predvideva nove finančne spodbude za spodbujanje pluralnosti medijev, za lažji digitalni prehod tiskanih medijev in za krepitev digitalnih medijev. Medijev do, mediji do sedaj kot gospodarska dejavnost v Sloveniji namreč niso bili deležni posebnih subvencij kljub številnim krizam in kot je to v navadi v drugih evropskih državah, zato v zakon uvaja nove medijske sheme in te nove finančne pomoči prepoznavamo kot velik pomen novinarskih redakcij, ki tudi v digitalnem okolju ostajajo najpomembnejši vir preverjenih in verodostojnih informacij. Namen tega zakona je regulacija medijskega prostora, ampak ključna pri tem je tudi pomoč medijev. Poslovni modeli večine izdajateljev temeljijo na prodaji medijskih produktov in torej to pomeni tudi na prodaji izdelkov in naročil pa seveda tudi trženju oglasov in ti prihodki so se v zadnjih letih zaradi spremenjenih navad uporabnikov močno zmanjšali in mediji komaj še zmorejo producirati kakovostne vsebine, kaj šele da bi lahko vlagali v razvoj novih storitev in izobraževanje novinarjev. Brez državnega sofinanciranja zato težko še naprej opravljajo svoje poslanstvo. Pomoči medijem so tako namenjene, da se bodo lahko mediji razvijali in prilagajali novim generacijam uporabnikov. Zadnja točka pa je boljša zaščita avtonomije in varnosti novinarjev. Novi zakon namreč uvaja dodatne varovalke za preprečevanje političnih in lastniških pritiskov za uredniške politike, zagotavlja pa tudi zaščito novinarskih virov. Prepoveduje nameščanje vohunske propagandne opreme novinarjem. Novi zakon prvič zajema tudi nove medijske oblike. Obstoječi zakon, ki je trenutno v veljavi, namreč pozna samo tradicionalne medije novi zakon pa zajema tudi nove medijske oblike in za razliko od obstoječega novi zakon, prvič jasno ločuje medije in vplivneže, s tem pa se razlikuje tudi med njihovimi dolžnost in pravicami, in za vplivneže se določa upoštevanje zgolj osnovnih komunikacijskih standardov, to je jasno označevanje oglasov, zaščito otrok in prepoved spodbujanja nestrpnosti in terorizma, obvezno pa je tudi označevanje medijskih vsebin, ki jih je ustvarila generativna umetna inteligenca. Predlog zakona je usklajen z evropsko zakonodajo, in to je tudi eden izmed prvih takih zakonov, ki upošteva tudi nov akt o svobodi medijev, v sprejet nedavno v Evropskem parlamentu.”
Žibrat: V času prejšnje vlade se je podrejalo
SARA ŽIBRAT (PS Svoboda): “V mandatu prejšnje vlade se je Slovenija, zaradi teženj po politični podreditvi javne RTV Slovenija, znašla na radarju evropske komisije tako kot marsikatera druga evropska država, katere voditelji kršijo vladavino prava ovirajo demokratične procese in si podrejajo javne medije. Kot odgovor na tovrstne nedopustne politične posege, je Evropski parlament marca 2024 sprejel Akt o svobodi medijev. Nove evropske zahteve in usmeritve pa z današnjim predlogom zakona o medijih tudi prenašamo v slovenski pravni red. Nov zakon tako uvaja posodobljene definicije medijev, zahtevo po poročanju javnih subjektov o porabi javnih sredstev za oglaševanje. Nov zakon naslavlja medijske storitve v digitalnem okolju, pristojnosti v zvezi s podeljevanjem statusov programov posebnega pomena. S spremljanjem deležev lastne produkcije in ocenjevanjem medijskih koncentracij pa prenaša na enotni neodvisni nacionalni regulatorni organ, ki bo nadziral tudi avdiovizualne medijske storitve. V Sloveniji bo nove naloge prevzela Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, na ravni EU pa se vzpostavlja nov regulatorni organ, Evropski odbor za medijske storitve. Za večjo transparentnost podatkov se vzpostavlja nov register medijev. Nov razvid medijev bo zagotavljal aktualne podatke o dejanskih lastnikih medijev, državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh. Obstoječi zakon namreč ne zagotavlja preglednosti medijskega lastništva in financiranja. Na netransparentno oglaševanje v medijih s strani države in občin pa je opozorilo tudi Računsko sodišče. Veljavna medijska zakonodaja pa je zastarela in pomanjkljiva tudi zato, ker ne prepoznava in ne regulira novih medijskih oblik. Iz tega vidika nov zakon uvaja definicijo vplivnežev in jasno opredeljuje določbe, ki se nanašajo na njihovo delovanje. Na ta način zagotavlja pravno varstvo vplivnežem, ki se trenutno soočajo s težavami, ko inšpektorji različno tolmačijo pomanjkljivo zakonodajo. Očitki opozicije glede vpisa vplivnežev v razvid medijev so zavajajoči, saj to za vplivneže nikakor ne bo veljalo. Večje spremembe se obetajo tudi na področju shem državnih pomoči medijem. Če je vrednost letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin še lani znašala tri milijone evrov, se v letu 2025 medijem obeta dodaten milijon, z letom 2026 pa bo finančni učinek zakona dosegel osem milijonov evrov. Finančne pomoči ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin, ampak bodo sledile novim navadam občinstva in potrebam družbe. Tako bodo na voljo spodbude na področju preiskovalnega novinarstva, digitalnega prehoda subvencioniranje digitalnih naročnin in distribucije tiskanih medijev v manj poseljena območja. Vse pomoči bodo seveda na voljo le tistim medijem, ki bodo izpolnjevali splošne nevtralne kriterije v javnem interesu, tako kot je to veljalo do sedaj. Nov predlog prav tako jasno razmejuje sredstva za programe posebnega pomena in preostale medije, kar je bilo sedaj prepuščeno tolmačenju ministrstva. Po zgledu Evropskega akta o digitalnih storitvah, medijski zakon naslavlja tudi preprečevanje širjenja sovražnega govora. Določbe smo v slovenski pravni red že prenesli v okviru nadzora nad spletnimi platformami, sedaj jih urejamo še krovno za celotno medijsko krajino. Porast sovražnega govora in neonacističnih vzgibov je zaskrbljujoč, kot odgovorna družba, ki se zaveda svoje zgodovine in preteklih napak pa na te pojave moramo odreagirati. Zavajanje opozicije, da gre pri odstranjevanju sovražnega govora za cenzuro, so le izgovor za nadaljnje širjenje sovraštva in spodbujanja nasilja v družbi, zaradi lastnih političnih koristi. Po novem bo sovražni govor v medijih veljal za prekršek, ki bo lahko imel finančne posledice za kršitelja. V vsakem primeru pa bo imel kršitelj zagotovljeno pravno varstvo in bo lahko kazen izpodbijal na sodišču. Naj dodamo, da je spodbujanje sovraštva že po obstoječi zakonodaji kaznivo dejanje, v medijskem prostoru pa bo sedaj prepovedano ne le na deklarativni, temveč tudi prekrškovni ravni. Kot zadnjo pomembnejšo novost medijskega zakona izpostavljamo še novo zahtevo za označevanje vsebin, generiranih s pomočjo umetne inteligence in uredniški nadzor nad le temi, saj nove tehnologije v sodobni družbi še kako vplivajo na kakovost in razširjanje medijskih vsebin. V Poslanski skupini Svoboda ob vsem naštetem opozarjamo, da sredstva za delovno mesto enega inšpektorja na Inšpektoratu za kulturo in medije ne bodo zadoščala za izvajanje učinkovitega nadzora nad medijsko krajino. V nadaljevanju zakonodajnega postopka je potrebno jasneje zapisati tudi določbe v zvezi z neodplačnim prenosom radijskih programov posebnega pomena na analogni radiodifuziji, ter v zvezi z oglaševanjem vplivnežev, kar smo se z ministrstvom tudi že dogovorili.
Določene pomisleke imamo še glede novega postopka presoje medijske koncentracije pri prevzemu ali združevanju medijev. Nov zakon ukinja tako imenovane pragove oziroma tržne deleže, ko je potrebno izvesti presojo koncentracije ter predvideva presojo vsakršne medijske koncentracije, ki bi lahko bistveno vplivala na pluralnost in uredniško avtonomijo. Po novem bo postopek presoje kot neodvisni nadzorni organ vodila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, brez potrebe po soglasju ministrstva. V Poslanski skupini Svoboda podpiramo idejo depolitizacije postopka, vendar ostajamo skeptični glede odprave pragov ter menimo, da bi se le ti morali ohraniti, pri čemer bi za odobritev koncentracije na določeno mejo bilo potrebno zagotoviti dodatno varovalko. Z vidika medijske svobode nas namreč skrbi prenos večjih pooblastil na agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo poleg nadziranja medijev bdela tudi nad digitalnimi platformami, skrbi pa nas tudi nedoločnost postopka presoje bistvenega vpliva. Kljub navedenemu v Poslanski skupini Svoboda menimo, da je nov Zakon o medijih primeren za nadaljnjo obravnavo, hkrati pa bomo aktivno sodelovali pri njegovi izboljšavi tekom obravnav v Državnem zboru.”
