Piše: Petra Janša
»Odločbe nisem podprl, ker za presojo pravnega interesa vpeljuje takšen novi standard, ki niti ni več ustavnosodni standard, ampak le še pomensko odprto, nedoločno besedilo,« je med drugim v odklonilnem ločenem mnenju zapisal Klemen Jaklič.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je nedavno podal odklonilno ločeno mnenje v primeru, ko je ustavno sodišče odločalo o pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ankaran, s katerim je bila na zemljiščih v lasti pobudnikov spremenjena namenska raba iz stavbnih zemljišč v kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Stranka je v postopku pred ustavnim sodiščem zatrjevala, da so spremembe prostorskega akta njenemu zemljišču spremenile namensko rabo, kar je negativno vplivalo na njegovo zazidljivost ali rabo.
Novi »standard«
Zemljišče, ki je bilo prej opredeljeno kot zazidljivo, je postalo kmetijsko ali gozdno, kar pomeni, da je na njem graditev zelo omejena ali celo onemogočena. Po prejšnji sodni praksi je bil pravni interes za izpodbijanje takšnih aktov priznan le, če stranka spremembe ni mogla učinkovito izpodbijati v okviru postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Novi »standard« pa omogoča, da pravni interes obstaja že na ravni spremembe prostorskega akta, če so določbe o namenski rabi dovolj konkretne, da določajo meje dopustne rabe zemljišča. Ustavno sodišče je tako v odločbi št. U-I-332/22 uvedlo nov standard za presojo pravnega interesa pri izpodbijanju prostorskih aktov. Ta standard določa, da je pravni interes izpolnjen že takrat, kadar so pogoji namenske rabe zemljišča v prostorskem aktu dovolj določni, da je mogoče na njihovi podlagi določiti meje dopustne rabe zemljišča. Večina ustavnih sodnikov torej meni, da spremembe namenske rabe zemljišč že v fazi prostorskega načrtovanja lahko neposredno vplivajo na pravice in pravni položaj posameznika. S tem je ustavno sodišče razširilo razumevanje pravnega interesa, saj to ocenjuje, da je v določenih primerih že namensko določanje rabe zemljišča dovolj konkretno, da omogoča presojo ustavnosti ali zakonitosti. Pri tem sodniki mislijo, da bo taka interpretacija poskrbela za celovitejše varstvo pravic posameznikov v postopkih prostorskega načrtovanja.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
