Piše: dr. Vinko Gorenak
Ko sem še bil poslanec Državnega zbora, so me ljudje pogosto spraševali, kaj poslanec sploh dela? Površni opazovalci dela poslancev vam bodo rekli, da poslanci ne delajo nič. Da se prepirajo in prerekajo za veliko plačo in to je vse. S tem se seveda ne morem strinjati, vsaj v celoti ne. Pogosto sem povedal, kaj si mislim o poslanskem delu. Dejal sem takole: »Poslansko delo poslancu omogoča, da zelo veliko dela, a delo samo od poslanca tega ne zahteva«. In to je tudi približna resnica.
Poslanec lahko torej dobesedno gara, lahko pa mirno sedi v poslanski klopi, delo malo ali celo nič, pri glasovanju pa glasuje tako, kot mu pokaže vodja poslanske skupine ali tako, kot se je dogovorila poslanska skupina, ne da bi karkoli razmišljal. Oba poslanca torej, tisti, ki veliko dela, kot oni drugi, ki dela malo ali nič, pa imata seveda približno enako plačo. Če nekako posplošim, ne bom se veliko zmotil, če zapišem, da v povprečju poslanec zasluži 3.500 evrov z dodatki, neto seveda. To pa seveda ni mala plača, morda ne velika za tistega, ki dela zelo veliko in veliko previsoka za tistega, ki dela malo ali nič.
Članek na Nova24TV, objavljen pred dnevom ali dvema, me je vzpodbudil, da sem preko spleta tudi sam nekoliko pobrskal po delu poslancev. Osnovno delo vsakega poslanca je seveda študij in študij takega in drugačnega gradiva in posledično nastopanje ali po domače govorjenje v državnem zboru, ter seveda glasovanje. Aktivnost poslancev pa se kaže seveda tudi skozi druge pokazatelje, eden takih pokazateljev je število poslanskih vprašanj in pobud, ki jih poslanec naslovi na vlado ali ministre. Ta dva pokazatelja sem vzel kot merilo aktivnosti za posameznega poslanca.
Po številu poslanskih vprašanj in pobud vladi ali ministrom, je absolutna rekorderka vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je v tem mandatu spisala 432 poslanskih vprašanj ali pobud, povprečje poslanskih vprašanj ali pobud vladi ali ministrom pa je 52. Mnogi poslanci niso spisali nobenega poslanskega vprašanja ali pobude. Absolutni rekorder po javnih nastopih v Državnem zboru je eden najmlajših poslancev, poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je v tem mandatu izrekel 664.164 besed. Povprečje izrečenih besed pa je 186.503 na posameznega poslanca. Pa poglejmo še tiste najmanj aktivne. Rekorderji so v Gibanju svoboda. Iz podatkov Državnega zbora, ki so dosegljivi na spletu, lahko razberemo, da so najmanj besed izgovorili poslanci svobode: Jernej Žnidaršič, Aleš Lipičnik, Katarina Štravs, Gašper Ovnik in Branko Zlobko. Toda ne smemo biti krivični. Žnidaršič, Lipičnik in Zlobko niso poslanci od začetka tega mandata, to je od 13. 05. 2022, ampak so nastopili poslanski mandat, kot nadomestni poslanci kasneje, zato jih zaradi korektnosti izločimo iz tega in štejmo le tiste poslance, ki so v DZ od začetka tega mandata, to je od 13. 05. 2022.
Po tem kriteriju je najmanj besed izgovorila poslanka Gibanja svoboda Katarina Štravs in sicer 10.500 besed, sledi pa jih Gašper Ovnik, prav tako iz Gibanja svoboda, z 11.888 besedami (povprečje je 186.503 na poslanca, rekorder Hoivik pa je izgovoril 664.122 besed).
Po številu poslanskih vprašanj in pobud vladi in ministrom, so prav tako najbolj aktivni poslanci SDS, 25 njihovih poslancev je v tem mandatu vladi in ministrom poslalo 2933 vprašanj in pobud, 41 poslancev Gibanja svoboda pa le 310 vprašanj in pobud. Kot že rečeno je rekorderka vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec s 432 vprašanji in pobudami, povprečje je 52 vprašanj in pobud, Katarina Štravs jih je postavila 6, Gašper Ovnik pa 5, nekateri poslanci pa celo nobenega.
Za konec pa se še nekoliko poigrajmo s plačami in drugimi številkami. Pri povprečni neto plači z dodatki na poslanca, to je okoli 105.000 evrov v času od 13. 05. 2022 do konca leta 2024, je Katarina Štravs za izrečeno besedo prejela 10,00 evrov, Andrej Hoivik pa 0,16 evra. Plačilo po delu? Kaže da ne.
