Piše: Vida Kocjan
Golobova koalicija je politično posegla v stavkovne pravice zdravnikov in sprejela enostranske ukrepe, ki pa niso pot reševanja javnega zdravstva. Zdravniki so v letu dni dosegli pomembne premike, še veliko izzivov jih čaka. Sistemske težave namreč ostajajo nerešene, Robert Golob pa spet zavaja.
Petnajstega januarja je minilo leto dni od začetka splošne zdravniške stavke, ki razgalja skrb zbujajoče stanje v slovenskem javnem zdravstvu, stopnjuje in krepi pa se predvsem v času zdajšnje vladne koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica). Golobovi s politični posegi v stavkovne pravice zdravnikov in zobozdravnikov stavko v praksi onemogočajo. Spreminjajo tudi pravila, a ne samo za zdravnike, tudi za paciente oz. širšo javnost. Stavka pa ostaja simbol boja za pravice zdravnikov in dostojno javno zdravstvo. V dvanajstih mesecih je sicer Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov (Fides) po svojih navedbah dosegel pomembne premike, vendar ga čaka še veliko dela, saj sistemske težave ostajajo nerešene.
Zakaj je sploh prišlo do stavke?
Zaradi dveh sporazumov, ki ju je vlada Roberta Goloba podpisala, vendar ne uresničila, je bila pred enim letom zdravniška skupnost skorajda prisiljena v stavko. V sindikatu so ob njeni napovedi med drugim izrazili željo po sklenitvi dveh aneksov h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katerih bi določili karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij z dvigom plač starejšim zdravnikom.
Kot razlog za stavko so izpostavili dva sporazuma z vlado. Prvi podpisani sporazum, s katerim se je Golobova vlada zavezala, da bo do 1. aprila 2023 oblikovala ločen plačni zdravstveni steber, je bil sklenjen oktobra 2022, drugi pa januarja 2023. Podpisana sporazuma, ki nista bila uresničena, določata pravico do plačane stavke.
Stavka se je nekoliko zaostrila marca lani, ko so se uveljavili umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Natančno število zdravnikov, ki so umaknili soglasja, ni znano. V nekaterih bolnišnicah je del zdravnikov sicer kasneje spet podpisal soglasja. V Fidesu pa so ob tem opozorili, da številni zdravniki tudi po koncu stavke soglasja ne bodo več podpisali.
Premiki, ključne težave
V Fidesu še navajajo, da je kljub oviram in zakonodajnemu posegu v stavko sindikat v letu dni dosegel pomembne premike, kot so uveljavitev zdravniške karierne poti, odprava dolgoletnih krivic zdravnikom v plačnem stropu in mladih specialistov glede prenosa specializantskih napredovanj. A hkrati ostajajo ključne težave, kako v javne zdravstvene zavode privabiti ter v njih obdržati in motivirati zdravstveni kader, še naprej odprte. Kot navajajo, nov plačni sistem, ki je bil obljubljen kot reforma, to ni, saj na zgrešeno osnovo plačne uravnilovke uvaja določene popravke. Ta v odsotnosti metodologije prinaša nove anomalije, plačni stebri ostajajo brez vsebin in obljubljene fleksibilizacije, kar vse zahteva pozornost sindikata in nadaljnja pogajanja. V Fidesu dodajajo, da so kadrovska podhranjenost, vedno slabše delovne razmere in zakonodajni eksperimenti realnost, s katero se soočajo zdravništvo in tudi pacienti.
Leto dni trajajoča stavka je nadalje pokazala izjemno enotnost zdravniške skupnosti v pričakovanju sprememb na bolje ter jasno postavila zahtevo po spoštovanju zdravstvene stroke in pravic pacientov.
Zdravniki in zobozdravniki še poudarjajo, da ostajajo zavezani iskanju rešitev, ki bodo zagotovile kakovostno, dostopno in pravično javno zdravstvo. »Po letih sistematičnega zanemarjanja težav v zdravstvu so namreč rešitve mogoče zgolj s konstruktivnim dialogom,« dodajajo.
Pogovori potekajo, Golob zavaja
Zdaj je tudi jasno, da gre za najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slovenije. Čeprav se je predsednik vlade Robert Golob pred kratkim pohvalil, da je vlada zdravstvo uredila, »Fides pa uničila« (tako nekako), da Fidesa ni nikjer več, pa so dejstva drugačna in kažejo, da Golob stvari bodisi ne pozna ali pa javnosti zavestno laže.
V Fidesu so ob obletnici stavke za STA poudarili, da so vsebinski pogovori z vladno pogajalsko skupino ves čas konstruktivni. Pogajanja pa se nadaljujejo z obravnavo začrtanih vsebin nerešenih stavkovnih zahtev in aktualnih tem.
Na ministrstvu za zdravje so, prav tako za STA, dejali, da si vladna pogajalska skupina prizadeva in želi, da se pogajanja v čim krajšem času končajo s sklenitvijo sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Dodali so, da je vlada v okviru centralnih pogajanj realizirala že večino zahtev Fidesa.
Resnici na ljubo pa zdajšnja vlada zdravnike in bolnike omejuje z vedno novimi spremembami zakonodaje, uredbami. Tako je vlada najprej z uredbo, nato pa z novelo zakona o zdravniški službi razširila seznam storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati med stavko. Lani poleti oz. s 1. avgustom 2024 pa je bil uveden tudi nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov bolnikov. Med drugim je pravilnik podaljšal dopustno čakalno dobo pri stopnji »zelo hitro« s 14 na 30 dni. Ne glede na to se čakalne dobe dostopnosti do zdravstvenih storitev še naprej podaljšujejo. Na ministrstvu so na naše vprašanje odgovorili, da za to niso krivi zdravniki oz. stavka zdravnikov in zobozdravnikov, kar pomeni, da imajo v Fidesu prav. Vlada sistemskih težav v zdravstvu ne rešuje.
Prejšnji teden pa je vlada sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero je predvidena prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih. Zdravniki in njihova združenja pa poudarjajo, da to problemov zdravstva ne bo rešilo. V Fidesu so opozorili, da je predlog novele, ki je zdaj v javni obravnavi, dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer.
Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, opozarja, da je manever z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti s predlogi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva dokaz vladne nesposobnosti reševanja resničnih in ključnih problemov v zdravstvu. Vlado in ministrstvo za zdravje je opozorila, da se gredo lov na čarovnice. Zaradi zanemarljivega odstotka zaposlenih v javnem in zasebnem (teh je okoli odstotek) predlagajo zakon, ki bo okrepil zasebni zdravstveni sektor, razdelil bolnike na tiste, ki si bodo, da bi prišli v doglednem času na vrsto za zdravljenje, to lahko plačali, in tiste, ki si tega ne bodo mogli privoščiti.
