Primarij Janez Remškar je zdravnik, nekdanji poslanec in predsednik Zbora za republiko ter nekdanji generalni direktor Onkološkega inštituta. Pogovarjali smo se o delovanju in vlogi Zbora za republiko, evtanaziji in o alarmantnem stanju v zdravstvu.
Konec lanskega leta ste postali predsednik Zbora za republiko. Kaj je vaša prednostna naloga, kaj ste si zadali za cilj in kako ga nameravate doseči?
Ugledni posamezniki iz časa osamosvajanja so 23. junija 2004 dali pobudo in ustanovili Zbor za Republiko (ZzR). Dosedanji predsedniki so bili: dr. P . Jambrek 2004−2008, dr. G. Virant 2008−2011, dr. L. Šturm 2011−2016 in F. Cukjati 2016−2024. Leta 2004 so člani ugotavljali, da je uresničen le del slovenskega nacionalnega programa, ki je bil predstavljen s 57. številko Nove revije (februar 1987) ter s Pisateljsko ustavo (april 1988) in je bil nato udejanjen s plebiscitom za slovensko državo (december 1990), novo Ustavo RS (december 1991), referendumom o evropski ter evro-atlantski integraciji Slovenije (marec 2003) in nastopom članstva v EU (maj 2004). Bili so mnenja, da je bil navedeni program uresničen samo glede na njegove institucionalne okvire, glede na dejanska razmerja le delno. Danes se kaže, kako prefinjeno si je večina naslednikov komunistov prisvojila premoženje, ki je podlaga za obvladovanje politike in medijev. Z vlado Roberta Goloba levica vse bolj odkrito in agresivno kaže svoje namere in nas pelje nazaj v zgodovino. Omejuje svobodo izražanja, omejuje ekonomsko svobodo, ohranja sodstvo, ki ni doživelo tranzicije, je nesposobna izvesti spremembe v zdravstvu. Glavni naloga ZzR je in bo tako kot leta 2004 skušati povezati politike desne sredine.
V časniku Delo so za osebnost leta 2024 izbrali zdravnika prof. dr. Sama Zvera, dr. med., ki glede na znano do svojega položaja ni prišel po politični, pač pa strokovni poti. Prof. Zver je širši javnosti postal znan tudi v času epidemije covida-19, ko je zagovarjal vse sprejete ukrepe takratne vlade proti širjenju virusa. Kako ocenjujete delo in lik prof. dr. Sama Zvera?
Prof. dr. Samo Zver, dr. med., je izjemen strokovnjak, zdravnik, zanesenjak. Prof. Zver je izjemen človek, kar so spoznali bralci Dela. Nedavno je povedal, da dela tudi pri zasebniku, pri katerem dela za paciente iz tujine, ki si želijo njegovega mnenja. Oblast je opozoril, da se v zdravstvu problemov ne rešuje na način črno-belo. Nasprotoval je evtanaziji. V svoji predstavitvi v časniku Delo 2024 je dejal, da kot gimnazijec ni bil odličnjak, vendar je bil po opravljenem sprejemnem izpitu sprejet na Medicinsko fakulteto. S tem je dal vedeti, da so izpiti, kot so bili nekoč, z vključenimi psihološkimi testi, potrebni za opravljanje humanega poklica zdravnika. V predstavitvi v Sobotni, prilogi Dela so omenili tudi, da je bil v času covida pripravljen pred svojim oddelkom izkopati strelski jarek. Zakaj? Očitno se mu je zdelo, da mora to omeniti ob tedanjem nasprotovanju dela politike ukrepom vlade zaradi resnosti tedanjega stanja (brez znanja o tem, kako preprečiti hitro širjenje bolezni brez zdravil, cepiv) v domovih za starejše, ki so bili polni nepokretnih, kritično bolnih. Veliko o prof. Zveru pove to, da je bil z vsemi sredstvi pripravljen na boj proti vdoru virusa na oddelek ob tedanjem zavračanju ukrepov!
Dr. Samo Zver je tudi odločno proti evtanaziji, česar pa večinski mediji, naklonjeni tranzicijski levici, ne poudarjajo. Gre za dvoličnost medijev?
Mislim, da bi morali mediji, če bi bili pošteni do ljudi, ob poklonu delu prof. Zvera v zadnjem letu omeniti tudi njegovo stališče, da je nasprotuje evtanaziji. 6. junija 2024 je bil v Domovini objavljen zapis »Ljudem je treba omogočiti dostojno slovo. To pa ni evtanazija«, danes na družbenih omrežjih odmeva izjava prof. dr. Sama Zvera, predstojnika kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana: »Dostojno slovo pomeni, da narediš bilanco pod svojim življenjem in umreš kot človek. Za moj okus je umreti ob pomoči, ki pa ni aktivna, ampak pasivna, privilegij,« še doda. V Družini, 20. oktobra 2023, je pod naslovom »Neskončna lahkotnost odločanja o usodi drugega« med drugim podčrtal, »da bi kazalo, preden se začnemo pogovarjati o evtanaziji, dvigniti raven paliativne medicine težko si predstavljam, kako bi se sploh lotevali evtanazijskih dilem in med seboj reševali in usklajevali različna mnenja«. »Že samo besedna zveza neozdravljivo bolan: dnevno prihajajo nova učinkovita zdravila za mnoga bolezenska stanja; danes neozdravljivo bolan, jutri učinkovito zdravljen, zazdravljen, bo verjetno kmalu realnost. Umreti doma v svoji postelji bi moral postati cilj večine bolnikov in starostnikov, privilegij. In smrt ni nekaj, kar ni del nas. Nasprotno: njen čas se začne z našim rojstvom. Umreti v bolnišnici, v domu za ostarele, med tujimi ljudmi in v tujem okolju ne more biti lepo. Sam si tega ne želim,« sklene profesor Zver. Kot rečeno, ob njegovi promociji kot osebnosti Dela za leto 2024 tem njegovim mnenjem ni bila v medijih posvečena niti beseda. To veliko pove o njihovih manipulacijah.
Vladajoča koalicija je napovedala, da bo že januarja v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o pomoči pri umiranju (tako nekako, besedo evtanazija so opustili). Kakšno je vaše stališče do tega zakona, je t. i. prostovoljno ubijanje sprejemljivo?
Razprava in priprava predlogov zakona o evtanaziji z veliko vlogo združenja Srebrna nit, ki naj bi skrbelo za ostarele, kaže na to, da gre za skupino, ki jim je v ospredju lažna skrb za umirajoče. V ospredju jim je preglasovanje drugače mislečih, tistih, ki zagovarjajo, da je življenje nedotakljivo. Sedaj so predlagatelji prišli do sklepa, da se tega ne more naložiti družinskemu zdravniku, kot je bilo brezobzirno do zdravnikov, ki naj bi evtanazijo izvajali, predlagano v prvem osnutku. Profesor Alojz Ihan: »V zadnjem predlogu ni več govora o evtanaziji, temveč o asistenci − pomoči pri samomoru. Tudi sedaj se načrtuje v primeru potrebe pomoč medicinske sestre ali zdravnika. V tem primeru bomo spet imeli problem, ker bo stopil v ospredje ugovor vesti. Skratka, zadeva ni rešena, ampak premaknjena je v družbeno sfero, kjer bo treba obravnavati naš odnos do težko bolnih. Ob tem se na Zahodu jasno kažejo kulturni pritiski na starostnike, ki so breme za družine.”
Kako pa na to gledate vi?
Kot zdravnik z izkušnjami z umirajočimi zaradi maligne bolezni ali kronično potekajoče bolezni v terminalni fazi (zdravnik na intenzivnem oddelku) stojim na enakem stališču kot prof. Zver. Dodal bi, da je zdravnikova naloga, da nikdar ne zapusti svojega bolnika (dogaja se nam to, da kaj hitro obidemo posteljo umirajočega, ki je še pri zavesti, ker je pogovor z njim čustveno obremenjujoč, včasih smo premalo dovzetni za bolečine in dušenje). Naša naloga je, da bolnik nima težav. Za to imamo zdravila. Bolnik nam na koncu poti pogosto ne verjame, a klub temu mu moramo pustiti upanje, da s tem upanjem tudi zaspi! To je naloga vsakega zdravnika. Sam si želim, da bi končal svojo pot med svojimi, doma in ne v bolnišnici, med tujci. Vse zapisano pomeni, da sem proti kakršni koli obliki evtanazije, pa četudi temu rečemo smrt s pomočjo! Medicina danes in zdravnik z empatijo lahko poskrbi, da se smrti ni treba bati niti neverujočim!
Kako ocenjujete zdajšnje stanje v zdravstvu? Predsednik vlade Golob se javno hvali, kako je stanje urejeno, predvsem pa se naslaja nad tem, da je sindikat Fides odstranjen, odstranil naj bi se bil sam, čeprav je znano, da to ne drži. Žalostno. Kako gledate na to?
Predsednik vlade Robert Golob je pred časom izjavil, da je bilo zaslišanje na KPK v zvezi z očitki Tatjane Bobnar farsa, njegov odvetnik Stojan Zdolšek je dodal, da KPK ni neodvisen organ. Zanimivo! Lahko trdim, da je farsa tudi urejanje zdravstva v mandatu Golobove vlade. Hvali se, da urejajo zdravstvo. Novo zavajanje! Primer: 22. 11. 2024 je bil v parlamentu sprejet zakona o kakovosti v zdravstvu. Zakon nujno potrebujemo! Žal je tak, kakršen je, le piar sedanje vlade in ta čas neizvedljiv. Zakaj? Zakon ne rešuje pogojev za kakovostno delo: razdrobljenosti zdravstva na specialističnem nivoju in s tem mnogokje premajhnega obsega storitev, da bi bil kader zares izkušen. Povsod primanjkuje kadra. Časovni standard zdravstvene zavarovalnice ne omogoča družinskim zdravnikom poglobljenega pogovora z bolnikom, potrebne komunikacije s kolegi, z drugimi specialisti in s tem celostne obravnave. Kazenski zakonik ostaja nespremenjen. Posledice: skrivanje napak. Raziskave v svetu so pokazale, da je večina napak v zdravstvu posledica sistemske neurejenosti, za kar je odgovoren sistem. Okriviti posameznika je za oblast najlaže, teže je urediti sistem.
S spremembo zakonodaje …
Dovolim si reči, da je zakon o kakovosti v zdravstvu tak, kakršen je, le mašilo ob vseh drugih nekaterih naštetih nerešenih problemih v zdravstvu, ki jih ta vlada zaradi kompleksnosti, nekaterih tudi zaradi ideologije, ni zmožna rešiti. Tudi zakon o zdravstveni dejavnosti, kakršnega sedaj pripravljajo na ministrstvu za zdravje, je daleč od tistega, kako je urejeno ločevanje javnega in zasebnega zdravstva oz. dela koncesionarjev v dobrih zdravstvenih sistemih v Evropi. Ob zadnjih novicah, da bo delo v zasebnem sektorju dovoljeno samo izjemnim strokovnjakom, se sprašujem, kako bomo to določili, ko ne damo pooblastil in odgovornosti vodstvom, ko ne znamo nagraditi dobrega dela, ko smo še vedno globoko v uravnilovki in nagrajevanju sivih.
Zakaj zdravniki molčijo, zakaj ne povzdignejo glasu? Navsezadnje jih k temu pozivajo tudi nekateri razumniki, naj za božjo voljo že nekaj naredijo za svoje in bolnikovo dobro.
Zdravniki niso tiho, Fides ni tiho. Vztraja pri prvotnih zahtevah, od ureditve plač, kar so mediji manipulativno kot edino zahtevo zdravništva stalno ponavljali, do ureditve celostnega delovanja javnega zdravstva. Morda ni odveč spomniti na podpis sporazuma med vlado in Fidesom 17. oktobra 2022, v katerem se je vlada zavezala, do bo do 1. aprila 2023 vzpostavila ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. V drugem sporazumu, 1. 1. 2023, je vlada izjavila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki, in znova potrdila, da je cilj vlade oblikovanje ločenega plačnega stebra do 1. aprila 2023! Od tega se ni zgodilo nič! Gospod Golob se gre farso! Ali lahko potrdi, da ni vedel, kaj je podpisala vlada? Če je tako, ni vreden, da je predsednik! Če pa je menil, da bo s pomočjo medijev in z lastnimi grožnjami zdravništvu obrnil javnost sebi v prid, je to moralno sprevrženo in kaže na njegov značaj. Gre za zavajanje javnosti zaradi svojih koristi, obstanka na oblasti, ob izjemno resnem stanju v zdravstvu. V razgovorih so mi kolegi iz Avstrije povedali, da takega napada na zdravništvo in diskreditacij v Avstriji ne bi preživel noben medij, ki bi ravnal tako, kaj šele vlada!
Čakalne dobe za obravnavo nad razumno dopustno mejo so se v času zdajšnje vlade praviloma podaljšale. Med državljani je še vedno mogoče razumeti, da tega ne razumejo, za vse to krivijo zdravnike, ki se jim menda ne da delati. Kako je s tem? Kaj je dejanski razlog za podaljševanje čakalnih dob?
Čakalne dobe so se povečevale že veliko pred stavko in za vse naj bi bili krivi zdravniki, ki ne delajo! In kdo je odgovoren, če je res, da ne delajo? Direktorji, ki jih imenuje vlada in sveti zavodov! Čakalne dobe se do stavke torej niso povečevale zaradi nedela zdravnikov (vse, kar je zavarovalnica plačala, je bilo v bolnišnicah narejeno, razen dodatnega programa ob koncu leta, ko so se nekje zdravniki ob podcenjujočem plačilu za zahtevno delo raje odločali za počitek). Glavni razlog za čakalne dobe je torej neurejenost zdravstva, njegova razdrobljenost po bolnišnicah ter za tako razsipnost premalo denarja. Ob specializaciji in boljši organizaciji dela bi lahko naredili več za manj denarja. Seveda ob pooblastilih in odgovornosti vodstev, svetov in ustreznem številu kadra! Še nekaj! Pomembno je vedeti, da v EU v urejenih zdravstvenih sistemih ugotavljajo, da z javnim denarjem ni mogoče pokriti vseh današnjih potreb.
Slišimo in beremo lahko tudi, da nobena vlada pred tem stanja v zdravstvu ni uredila, zdajšnja pa tega ne more urediti v nekaj mesecih. Kako odgovarjate na to?
Res je, sedanja vlada ne more rešiti tistega, kar je obljubila. Obljube, zaradi katerih je prišla na oblast, naj realizira ali pa prizna, da so lagali, zavajali in obljubljali nemogoče! To se pri premierju Golobu, če primerjam zadnja dogajanja na notranjem ministrstvu oziroma policiji in ob nabavah specialnih helikopterjev, ne bo zgodilo! Kronično se sprenevedajo in zavajajo. Znova, po več kot 100 letih, se moramo spomniti Ivana Cankarja in njegove drame Za narodov blagor. Ivan Cankar je v tej drami pokazal, kako puhle in prazne so obljube politikov, ki jim gre le za oblast, moč in korist. Pri nas je temu Golob dodal še veliko mero sovražnega govora z omenjanjem fašizma in temnih sil v prejšnji vladi. Slovenke in Slovenci, to smo kupili! Res je, da vlade, ki se menjajo, stanja v zdravstvu ne morejo rešiti v enem mandatu, sploh pa ne vlada z ideologijo levice. Potreben bo konsenz med stroko in politiko brez ideoloških pritiklin.
Novomeška zdravstvena fakulteta je morala po prijavi muslimanske študentke in hitrem postopku na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije spremeniti pravilnik o nošenju obveznih oblačil na kliničnih vajah. Slušateljici je morala dovoliti nošenje hidžaba. Lahko se zgodi, da bo takšen »standard« uveden tudi v bolnišnicah. Kako to komentirate, kaj to pomeni z vidika higienskih standardov?
Glede dogajanja na zdravstveni fakulteti v Novem mestu, ko je po pritožbi muslimanske slušateljice ministrstvo za visoko šolstvo reagiralo takoj in v nasprotju z uveljavljenim strokovnim pravilnikom o oblačenju študentov na kliničnih vajah, omogočilo slušateljici nositi hidžab, sem zaskrbljen. Politika si je dovolila poseg v zdravstveno stroko s političnim aktom, kar je nedopustno. Torej? Na osnovi tega lahko v Ljubljani pričakujem po odprtju novega bazena zahteve muslimank, da se bodo lahko kopale v bazenu, oblečene po svojih normah.
Stopamo v predvolilno leto ali pa smo že v njem. Vse ankete in razpoloženje med ljudmi kažejo, da zdajšnja vlada na novih volitvah ne bo zmagala. Kaj pričakujete?
Eno je, kaj si želim, drugo pa, kaj se bo zgodilo. Kaj se je dogajalo, smo lahko videli pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, nato ob referendumih. Ob tem je pomembno, da naši depolitizirani mediji niso depolitizirani. Zaskrbljen sem, ker ob zavračanju sodelovanja leve politike (pred časom Robert Golob, nedavno Milan Kučan) ne bomo mogli poiskati dobrih rešitev za ljudi, kar je naloga politike. To je mogoče le ob sodelovanju, iskrenju med različnimi stališči in sprejemanju najboljših odločitev in tega si želim tudi v zdravstvu. V današnji politiki, pri nas in na Zahodu, je tega vse manj in kultura Zahoda gre počasi v zaton.
Kaj bo na področju zdravstvene problematike prvo, kar bo morala narediti nova vlada? Koliko časa bo po vašem mnenju trajala poprava povsem zavoženega stanja?
Politika, ne samo zdravstvena, mora določiti probleme, s katerimi se srečujejo bolniki in zaposleni v zdravstvu. Poiskati moramo razloge, zakaj smo bili do sedaj neuspešni, opredeliti cilje, sprejeti strategijo, ki se z menjavami vlad ne bo spreminjala!
Biografija
Janez Remškar, dr. med. specialist internist – pulmolog, primarij,
rojen 11. 6. 1947 v Ljubljani, Osnovna šola Vič, Gimnazija Vič
1972–1980 specializant, vmes služenje v JLA
1980: zdravnik specialist – intenzivni oddelek, član kolegija Inštituta Golnik, klinični asistent za študente specializante, uvedba bronhoskopije pri intubiranem bolniku
1987: vodja oddelka za kardiovaskularno rehabilitacijo, Golnik
1993: primarij
1994: poslovni in strokovni direktor SB Jesenice
1997−1998: predstavnik direktorjev slovenskih bolnišnic na sestanku za direktorje bolnišnic Evrope,
2002: SB Jesenice, odstop zaradi objektivne odgovornosti ob nesreči ginekologa
2002: nadzorni zdravnik, svetovalec direktorja ZZZS
2005: direktor direktorata za zdravstveno varstvo, sodelovanje na sestankih direktorjev-zdravnikov na ministrstvih, vodil pripravo in sprejetje zakona o pacientovih pravicah, zakona o duševnem zdravju, zakon o zdravilstvu (vlada za nami ga odloži v predal), sodeloval pri Resoluciji o nacionalnem planu zdravstva 2008−2013, postavili kriterije za mrežo, nič realiziranega
2011: svetovalec strokovne direktorice UKC LJ, vodenje projekta obremenitev zdravnikov, sodelovanje pri akreditaciji
2013: generalni direktor OI LJ
IZOBRAŽEVANJE ZA MENEDŽMENT
Fakulteta za upravo Ljubljana, GEA College Ljubljana, Felowship ZDA – Washington, Chicago, San Antonio, Kanada, General Hospital of Toronto
DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST
1980: predsednik RK Kranj, vodenje posveta o krvodajalstvu za predstavnike OO RK iz Jugoslavije, reorganizacija krvodajalstva na terenu
1990: delegat Demosa v ZZD, predstavnik zdravstva
!994−1998: zunanji član IS O Kranj, odgovoren za socialo in zdravstvo (nepoklicno)
2003−2007: predsednik RKS
Predsednik Sveta UKC LJ 2005−2008, predsednik sveta OI LJ
