Potem ko je bil Marjan Šarec v petek na izredni seji državnega zbora potrjen za novega predsednika vlade s 55 glasovi, tudi z enim iz opozicije, se je predsednik Slovenske demokratske stranke, ki je junija na predčasnih državnozborskih volitvah zanesljivo zasedla prvo mesto, odzval na izvolitev nekdanjega kamniškega župana. Janez Janša ne izključuje novih predčasnih volitev, predvsem zaradi dejstva, da bo funkcionalnost, pa tudi že sama potrditev ministrske ekipe, odvisna od skrajne Levice. Janša je tudi opozoril na še delujoče sile iz ozadja, ki na politiko v Sloveniji vplivajo še iz časov prejšnjega režima.
Zapis predsednika SDS in zmagovalca junijskih državnozborskih volitev Janeza Janše:
Včerajšnjo potrditev mandata predsednika vlade Marjanu Šarcu, da oblikuje slovensko vlado, je omogočila stranka Levica, katere ideal je venezuelski socialno-politični sistem. Levica zahteva višje davke, nacionalizacijo privatne lastnine, odhod Slovenije iz zavezništva Nato, nasprotuje pa tudi prodaji Nove ljubljanske banke v lasti države, ki jo zahteva Evropska komisija.
Z izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade se je v Sloveniji spet pripetil nov politični fiasko, ki v tej nekdanji jugoslovanski republiki ni nikakršna novost. Toda prvič v zgodovini te države je bila formulirana manjšinska vlada po principu 5+1, s tem, da se je ekstremistična Levica pridružila na volitvah poraženi koaliciji Stranke modernega centra. Tako je izvolitev novega predsednika vlade omogočila Levica, ki je po vseh kriterijih pravzaprav ekstremistična leva stranka.
Stranka, ki je bila med organizatorji divjih uličnih protestov pred nekaj leti in ki vidi venezuelski socialno-politični sistem za enega svojih idealov, zahteva višje davke in odhod Slovenije iz Nata. Nasprotujejo tudi prodaji Nove ljubljanske banke, za katero se je Slovenija z Evropsko komisijo dogovorila v času, ko je financirala dokapitalizacijo z davkoplačevalskim denarjem.
Ko je Slovenska demokratska stranka 3. junija zmagala na volitvah, je prejela 24,92 odstotka vseh glasov, medtem ko je drugouvrščena Lista Marjana Šarca, stranka izvoljenega mandatarja, prejela samo 12,60 odstotka glasov. SDS je dobila več glasov kot druga in tretja stranka skupaj, saj so tretjeuvrščeni Socialni demokrati, nasledniki komunistične partije Slovenije in Jugoslavije, prejeli samo 9,93 odstotka glasov. SDS je tudi osvojila več glasov kot vse tri stranke, ki so tvorile koalicijo v vladi Mira Cerarja, skupaj. Mandat teh treh strank se je končal zaradi notranjih razprtij in nesoglasij, kot tudi nesposobnosti, kar je vodilo v predčasne volitve. Zdaj pa gredo te stranke znova v skoraj identično koalicijo.
Novi predsednik vlade Marjan Šarec nima nikakršnih izkušenj v politiki in celo ne pozna razlike med svetom Evropske unije in Svetom Evrope, v Sloveniji pa je bolj poznan kot imitator in poceni zabavljač, ki si je svojo popularnost gradil s posnemanjem politikov in drugih oseb, ki ga je pogosto zaznamoval poceni humor, včasih celo žaljivke, predvsem na račun ženskega spola.
Takšna goreča želja izključiti zmagovalca volitev, izvolitev novega mandatarja in sestava koalicije so posledica še vedno izjemno močnih sil v ozadju, ki skozi politične marionete in s podporo režimskih medijev še vedno prevladujejo v Sloveniji. To vplivno ozadje ima svoje korenine v prejšnjem režimu, komunistični partiji in njeni tajni policiji. S svojimi dejanji in vplivom so uspeli popoln poraz na parlamentarnih volitvah spremeniti v pozicijo, ko še vedno ohranjajo svojo oblast in privilegije.
Novo izvoljeni predsednik vlade ima zdaj 15 dni časa, da predstavi vlado, ki jo mora z večino potrditi tudi državni zbor, ta pa bo odvisna tudi od podpore ekstremne levičarske stranke. Še vedno ni povsem jasno, ali bodo slednji glasovali z da ali ne ali pa se bodo preprosto vzdržali glasovanja. V takšnem primeru bi morala Slovenija znova na predčasne volitve.