Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je zadnji dan v letu 2024, na silvestrovo, na dopisni seji potrdila predlog zakona o medijih. V javnosti ga zagovarja Asta Vrečko, ministrica za kulturo in koordinatorica stranke Levica.
Določbe zakona so pomanjkljive, razvidno je, da je bil zakon pripravljen površno, po spletu kroži celo več t. i. uradnih različic.
Očitno je tudi, da zakona ni prebrala niti Asta Vrečko, saj se v odgovorih močno zapleta. Predlog zakona omejuje svobodo govora, medijske koncentracije pa ne rešuje.
Zakon meji na fašizem
Po navedbah novinarja Bojana Požarja je sprejetje predloga zakona, ki »meji na fašizem«, od Vrečkove zahteval predsednik vlade Robert Golob. Požar navaja, da so Golob in njegov ožji krog že konec poletja 2024, ko je Golobu, Svobodi in vladi drastično upadla javnomnenjska podpora, potihoma zarotniško sklenili, da je treba medije še bolj disciplinirati.
Pri zakonu o medijih pa gre za politično-ideološki projekt celotne vladne koalicije, poleg Goloba in Vrečkove tudi Matjaža Hana in s tem stranke Socialni demokrati (SD).
Asta Vrečko je sicer razlagala, da gre za napreden in najboljši zakon v EU, Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV), pa je za Delo dejal, da gre za »zastarel, škodljiv in nepotreben« zakon. Požar dodaja, da koalicija v zakonu zelo natančno sledi skrbno izbranim političnim ciljem, »tako da že srhljivo meji na fašizem oz. putinizem«.
Požar je cilje, poleg splošnega omejevanja svobode govora in zastavljenega popolnega vladnega nadzora nad slovensko medijsko sceno, strnil v osem glavnih točk. Ker je ta analiza ena točnejših in prodornejših, kar smo jih zasledili v preteklih dneh, v nadaljevanju na kratko povzemamo njene ugotovitve.
Nadzor nad mediji, novinarji, vplivneži
Prva je, da vlada prevzema neposreden nadzor nad celotnim medijskim prostorom in novinarskim poročanjem tudi s formiranjem medijskih inšpektorjev. Ti bodo sicer vladni uradniki, ki pa jim koalicija namenja na pol sodne pristojnosti. Gre za spletno policijo, ki bodo medij lahko oglobili tudi z več kot deset tisoč evri kazni. Hkrati bodo lahko ukazali odstranitev po njihovem mnenju sporne medijske vsebine, in to v roku 24 ur.
Zakon večinoma velja tudi za tako imenovane vplivneže (influencerje). Ne glede na to, ali bodo vpisani v razvid medijev ali ne, lahko medijski inšpektorji napadejo tudi njih. Po Požarjevem mnenju je tukaj glavna vladna tarča Zala Klopčič, vodilna politična vplivnica desne sredine. Medijska inšpekcija bo Kopčičevi in podobnim ustvarjalcem »vsebin za javnost« grozila pod krinko zakonske prepovedi »spodbujanja sovraštva«, pri čemer ta vlada pod besedno zvezo širjenje sovraštva razume skoraj vsako kritiko vladne politike ali svojih vodilnih politikov.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
