Piše: Petra Janša
O umetni inteligenci, omrežju X, svobodi govora, posledicah Trumpove zmage za EU in Slovenijo, novem spornem medijskem zakonu, (ne)uspehih Golobove vlade, delu preiskovalnih komisij DZ, odločitvah ustavnega sodišča pod novim vodstvom, slovenskem pravosodju in mogočih predčasnih volitvah v Sloveniji smo se pogovarjali z legendarnim novinarjem Vinkom Vasletom.
Gospod Vasle, umetna inteligenca Grok omrežja X med drugim meni, da ste na »platformi X aktiven uporabnik, kjer izražate svoja mnenja o politiki, medijih in družbenih vprašanjih, pogosto z zelo direktnim in kritičnim tonom«, pa tudi, da je »vaša kariera zaznamovana z dolgoletnim bojem za svobodo govora in neodvisnost medijev, kar ste večkrat javno izražali«. Bi se strinjali z njo?
Umetna inteligenca je očitno razgledana in pametna, ne vem pa, ali ve vse, kar se dogaja takšnim posameznikom, ki so neposredni, ne filozofirajo, so ostri, včasih nesramni, tudi humorni in potem se nanje zvali tudi kakšna tožba, ko se nekateri čutijo strašansko užaljene, ne spijo, ali kot je nekoč neki odvetnik vprašal nekega politika, ki je tožil novinarja – ali zaradi prizadetosti tudi lula v posteljo. V glavnem, bitka za svobodo govora, mišljenja in širjenja teh misli je podvržena tudi sodnim dvoranam. Je pa to neumno, ker politik, javna osebnost nima pravice biti užaljena, ker ga plačujemo za to, da sliši tudi kaj neposrednega. Naj umetni inteligenci zaupam, da me zaradi kakšnega resnega zapisa ni nihče tožil, za kakšno zbadljivko pa. Satira je pač za to, da prizadene, tudi užali in v tarči sproži kakšna samospraševanja. Zato ne razumem, ko Urška Klakočar Zupančič zaradi vaše satirične »naslovke« grozi s tožbo, namesto da bi se samokritično vprašala, ali si mogoče te satire vendarle ni zaslužila zaradi svojega ravnanja. Lahko bi za nasvet povprašala umetno inteligenco, če že njej tu kaj manjka.
»Njegov status kot ‘vplivnež’ temelji na njegovi dolgoletni karieri v medijih.« Tudi to zapiše Grok. Verjetno bi bila to lahko za vas težava, če parlament sprejme nov medijski zakon, ki ga ta čas tako srborito promovira ministrica za kulturo Asta Vrečko, ali pač ne?
Kako sem vpliven, ne vem, skušam kaj pojasniti, povedati, in če mojim mnenjem kdo prisluhne, sem vesel, ministrica pa seveda ne. Katastrofalno je, da imamo na mestu ministrice za kulturo »čebinsko boljševistko«, ki se je izgubila v času in prostoru. Ne vem, ali ji je že kdo povedal, da smo v 21. stoletju. Kar zadeva njen izdelek, ki se imenuje zakon, naj ponovim, kar sem že zapisal – novinarski krogi in tudi javnost bi morali zakon protestno zažgati pred ministrstvom za kulturo, njegov pepel pa raztrositi po Čebinah. Besedilo zakona je popolna psihopatska norost levičarjev. V njem so v resnici zakamuflirane samo tri točke – kako obračunati še s poslednjimi neodvisnimi mediji in vplivneži, kako neposlušne finančno in sodno kaznovati in kako ubogljive bogato nagraditi. Osebno se ne bojim ne Aste Vrečko in ne zakona. Boril se bom še naprej, saj imam izkušnje s skoraj štiridesetimi tožbami, in ker vendarle računam, da se mora sedanja vladavina končati na deponiji norih nevarnih odpadkov.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
