-0.3 C
Ljubljana
petek, 17 januarja, 2025

Ali smo se česa naučili iz odhoda iz komunistične tiranije?

Piše: dr. Andrej Umek

V teh dneh, ko pišem to kolumno, mineva 35 let od ustanovitve Demosa. Njegovi dosežki so enkratni in se jih slovenska javnost verjetno ne zaveda dovolj. Popeljal nas je iz propadajoče komunistične tiranije in uresničil večstoletne sanje Slovencev po samostojni in demokratični državi. Mogoče so bile napravljene tudi kakšne napake, vendar te zbledijo ob nedvomnih dosežkih. Ker je tudi danes Slovenija v hudi gospodarski in družbeni krizi, ki so jo povzročile neodgovorne odločitve sedanje koalicije in vlade Roberta Goloba, namenjam to kolumno analizi nastanka in delovanja Demosa v upanju, da bodo njegove izkušnje Sloveniji pomagale, da se vrne na pot demokracije in spoštovanja človekovih pravic.

Spoštovane bralce prosim za razumevanje, da to kolumno začenjam z analizo sedanje situacije v Sloveniji. Slovensko gospodarstvo nazaduje in je vse manj sposobno Slovencem zagotavljati z našimi sosedi na severu primerljiv življenjski standard.

Padec gospodarske uspešnosti pa je, kot nam kažejo priznane mednarodne študije[1] izključno posledica škodljivih odločitev sedanje vlade. Od njenega nastopa ključni kazalnik ekonomske svobode, na katerega je vezana gospodarska uspešnost, strmo pada. Niso pa zaskrbljujoči samo gospodarski kazalci, zaskrbljujoče ali mogoče še bolj zaskrbljujoče so druge odločitve sedanje vlade. Naj tukaj navedem samo najbolj zaskrbljujoče.

Koraki v diktaturo
Z amandmiranim zakonom o  medijih se ponovno vrača iz komunizma dobro znani verbalni delikt. In verbalni delikt je izražanje vsakega mnenja, ki sedanji vladni koaliciji ne ustreza. In to je samo eden od korakov nazaj v komunistično tiranijo. Drugi tak korak je zakon o zdravstvenem varstvu. Ta odreka ekonomsko svobodo zdravnikom, ki so nedvomno eden od najbolj ustvarjalnih delov naše družbe. O posledicah take politike si lahko zainteresirani bralec prebere v literaturi[2].

Levica v Sloveniji še vedno časti komunistično Jugoslavijo. (Foto: Bobo)

Vsekakor pa omejevanje zdravstvene dejavnosti na javne zdravstvene zavode predstavlja velik korak nazaj proti komunističnemu enoumju. Mislim, da je v tej zvezi potrebno omeniti tudi zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki zaradi svojih nenormalno visokih davčni stopenj vodi v nacionalizacijo nepremičnin. Tudi to je bistven korak nazaj. Čeprav je primerov, ki jasno kažejo, da nas sedanja vlada vodi v “komunistični raj”, še več, bom zaključil z enim od najbolj zgovornih. Sedanja vlada je z večinsko podporo v državnem zboru popačila resolucijo Evropskega parlamenta, ki jasno obsoja vse tri totalitarne sisteme – komunizem, fašizem in nacizem – in v svoji obsodbi med njimi ne razlikuje. Sedanja vlada je iz te trojice izpustila komunizem in prepovedala uporabo samo nacističnih in fašističnih simbolov. Za demokrate tako v Sloveniji kot v EU je ekvidistanca do vseh treh totalitarizmov bistvenega pomena. Na tej ekvidistanci gradimo evropsko demokracijo. Zato za demokrate rdeča zvezda ni nič manj simbol skrajnega zla kot kljukasti križ ali fasci. Je pa ravno ta odločitev sedanje vlade mogoče najbolj zgovoren pokazatelj, kam želijo peljati Slovenijo.

Prepričan sem, da je na prihodnjih volitvah potrebno ta trend vračanja v komunistični totalitarizem ustaviti in Slovenijo vrniti na pot demokracije in gospodarskega razvoja. Zato pa morajo stranke, zavezane demokraciji in svobodnemu gospodarstvu, v državnem zboru dobiti zadostno večino. In pot k tej večini nam kaže Demos, ki je kljub nepoštenim volitvam leta 1990 Slovenijo uspel iztrgati komunističnemu totalitarizmu in jo popeljati proti demokraciji. Vendar Demos ni nastal iz nič. Že leta 1989 so se oblikovale različne zveze, ki so si prizadevale končati komunistični totalitarizem in demokratizirati Slovenijo. Akterji v teh zvezah so dovolj samokritično zavedali, da je vsaka od njih prešibka, da bi lahko preoblikovala Slovenijo. Zavedali so se nujnosti povezovanja kljub v določenih pogledih različnim stališčem. Zato so izoblikovali politično osnovo, ki je omogočila združitev vseh demokratičnih sil v Demos. Ta osnova je bila Majniška deklaracija 1989. V njej je zastavljen samo en globalni cilj: suverena, demokratična Slovenija, država slovenskega naroda. Na ta način je uspelo vse demokrate povezati v Demos, zmagati na volitvah l. 1990 in Slovenijo popeljati na pot demokracije in suverenosti.

 

Danes je situacija nekoliko drugačna. Pred 35 leti smo si slovenski demokrati prizadevali končati komunistični režim in demokratizirati Slovenijo, danes skušamo preprečiti, da nas sedanja vlada vrne v komunizem. Vendar tako danes kot pred 35 leti potrebujemo zmago na volitvah. To pa enako kot takrat lahko dosežemo samo z ustreznim povezovanjem. Prepričan sem, da tudi danes kot takrat za povezovanje potrebujemo neko skupno osnovo. Zato predlagam, da oblikujemo Majniško deklaracijo 2025. Na njeni osnovi pa lahko kasneje pristopimo k oblikovanju Demosa 2.0. Prepričan sem, da bodo razprave znotraj novega Demosa vodile k ustrezni predvolilni strategiji in zmagi na prihajajočih volitvah.

Spoštovani bralci, vaše pripombe, sugestije in kritike so več kot dobrodošle.

[1] Heritage Foundation, 2024 Index of Economic Freedom,

[2] Rihard Florida, Vzpon ustvarjalnega razreda, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, Velenje, 2005.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine