Piše: dr. Andrej Umek
V teh dneh, ko pišem to kolumno, mineva 35 let od ustanovitve Demosa. Njegovi dosežki so enkratni in se jih slovenska javnost verjetno ne zaveda dovolj. Popeljal nas je iz propadajoče komunistične tiranije in uresničil večstoletne sanje Slovencev po samostojni in demokratični državi. Mogoče so bile napravljene tudi kakšne napake, vendar te zbledijo ob nedvomnih dosežkih. Ker je tudi danes Slovenija v hudi gospodarski in družbeni krizi, ki so jo povzročile neodgovorne odločitve sedanje koalicije in vlade Roberta Goloba, namenjam to kolumno analizi nastanka in delovanja Demosa v upanju, da bodo njegove izkušnje Sloveniji pomagale, da se vrne na pot demokracije in spoštovanja človekovih pravic.
Spoštovane bralce prosim za razumevanje, da to kolumno začenjam z analizo sedanje situacije v Sloveniji. Slovensko gospodarstvo nazaduje in je vse manj sposobno Slovencem zagotavljati z našimi sosedi na severu primerljiv življenjski standard.
Padec gospodarske uspešnosti pa je, kot nam kažejo priznane mednarodne študije[1] izključno posledica škodljivih odločitev sedanje vlade. Od njenega nastopa ključni kazalnik ekonomske svobode, na katerega je vezana gospodarska uspešnost, strmo pada. Niso pa zaskrbljujoči samo gospodarski kazalci, zaskrbljujoče ali mogoče še bolj zaskrbljujoče so druge odločitve sedanje vlade. Naj tukaj navedem samo najbolj zaskrbljujoče.
Koraki v diktaturo
Z amandmiranim zakonom o medijih se ponovno vrača iz komunizma dobro znani verbalni delikt. In verbalni delikt je izražanje vsakega mnenja, ki sedanji vladni koaliciji ne ustreza. In to je samo eden od korakov nazaj v komunistično tiranijo. Drugi tak korak je zakon o zdravstvenem varstvu. Ta odreka ekonomsko svobodo zdravnikom, ki so nedvomno eden od najbolj ustvarjalnih delov naše družbe. O posledicah take politike si lahko zainteresirani bralec prebere v literaturi[2].
Vsekakor pa omejevanje zdravstvene dejavnosti na javne zdravstvene zavode predstavlja velik korak nazaj proti komunističnemu enoumju. Mislim, da je v tej zvezi potrebno omeniti tudi zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki zaradi svojih nenormalno visokih davčni stopenj vodi v nacionalizacijo nepremičnin. Tudi to je bistven korak nazaj. Čeprav je primerov, ki jasno kažejo, da nas sedanja vlada vodi v “komunistični raj”, še več, bom zaključil z enim od najbolj zgovornih. Sedanja vlada je z večinsko podporo v državnem zboru popačila resolucijo Evropskega parlamenta, ki jasno obsoja vse tri totalitarne sisteme – komunizem, fašizem in nacizem – in v svoji obsodbi med njimi ne razlikuje. Sedanja vlada je iz te trojice izpustila komunizem in prepovedala uporabo samo nacističnih in fašističnih simbolov. Za demokrate tako v Sloveniji kot v EU je ekvidistanca do vseh treh totalitarizmov bistvenega pomena. Na tej ekvidistanci gradimo evropsko demokracijo. Zato za demokrate rdeča zvezda ni nič manj simbol skrajnega zla kot kljukasti križ ali fasci. Je pa ravno ta odločitev sedanje vlade mogoče najbolj zgovoren pokazatelj, kam želijo peljati Slovenijo.
Danes je situacija nekoliko drugačna. Pred 35 leti smo si slovenski demokrati prizadevali končati komunistični režim in demokratizirati Slovenijo, danes skušamo preprečiti, da nas sedanja vlada vrne v komunizem. Vendar tako danes kot pred 35 leti potrebujemo zmago na volitvah. To pa enako kot takrat lahko dosežemo samo z ustreznim povezovanjem. Prepričan sem, da tudi danes kot takrat za povezovanje potrebujemo neko skupno osnovo. Zato predlagam, da oblikujemo Majniško deklaracijo 2025. Na njeni osnovi pa lahko kasneje pristopimo k oblikovanju Demosa 2.0. Prepričan sem, da bodo razprave znotraj novega Demosa vodile k ustrezni predvolilni strategiji in zmagi na prihajajočih volitvah.
Spoštovani bralci, vaše pripombe, sugestije in kritike so več kot dobrodošle.
[1] Heritage Foundation, 2024 Index of Economic Freedom,
[2] Rihard Florida, Vzpon ustvarjalnega razreda, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, Velenje, 2005.
