Piše: Gašper Blažič
Od plebiscita, ki predstavlja temelj slovenske državnosti, mineva 34 let. V luči dogodkov v letošnjem letu se postavljajo številna vprašanja, kaj se je zgodilo v odnosu do dejanja, ki je prineslo glavni cilj Majniške deklaracije iz leta 1989: suvereno državo slovenskega naroda.
Praktično vsi politični akterji, zgodovinarji in politologi se strinjajo, da je bil plebiscit leta 1990 – 70 let po zloglasnem koroškem plebiscitu – epohalno dejanje. Predstavljal je legalno in legitimno podlago za vse, kar je sledilo pol leta kasneje. Ob obrambi samostojne Slovenije in že kar trmastih poskusih Zahoda, da bi iz tega naredili »operetno osamosvojitev« in nas po hitrem postopku vrnili nazaj v Jugoslavijo, je bil izid plebiscita tista varovalka, ki je pripomogla k veliki kljubovalnosti slovenske politike, še zlasti ko je šlo za interpretacijo zahtev t. i. evropske trojke ob dvakratnem obisku Beograda in Zagreba ter nato še Brionov – ali nas vrniti v stanje pred 25. junijem 1991 (za kar si je prizadeval zlasti tedanji jugoslovanski premier Ante Marković) ali pa samo zaradi prekinitve ognja sprejeti »suspenz izvrševanja samostojnosti /…/ za obdobje treh mesecev«, kot se je v Zagrebu v noči na 1. julij 1991 izrazil vodja delegacije Evropske skupnosti, tedanji nizozemski minister za zunanje zadeve Hans van den Broek.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
