Piše: Spletni časopis
Vrnitev stare omrežnine do 8. januarja in odstope članov Sveta agencije za energijo je ta teden zahtevala vlada, ko je sprožila javno razpravo, ali bi z 1,45 odstotnim davkom obdavčili stanovanjske nepremičnine vsem, ki imajo več kot eno, v kateri bivajo.
Za zdaj ne kaže, da bi se direktorica agencije Duška Godina uklonila in čez novo leto vrnila stare cenike z velikimi popusti za lastnike sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, polnilcev za električne avtomobile in podobnih naprav, ki zahtevajo velike vložke v omrežje, ki so jih v preteklosti plačevali drugi. Za 14. januarja prihodnje leto, torej skoraj takoj po izteku ultimata Roberta Goloba, da morajo vrniti stare omrežnine in odstopiti, pa je šef odbora za odbor za infrastrukturo Tomaž Lah (Svoboda) sklical sejo odbora, kjer bo direktorica Godina morala predstaviti program dela in finančne načrte za leto 2025. Godine vlada ne more neposredno zamenjati, lahko pa jo z zamenjavo sveta agencije “odstopijo”. Podobnih čistk so izvedli že veliko v državnih podjetjih, medijih in celo v policiji.
Po programu, ki ga je Lah dobil iz agencija za energijo za prihodnje leto, ne kaže, da bi Godina zaradi ostrega pritiska Roberta Goloba popuščala.
Golob je v politiko prišel iz državnega elektrogospodarstva, vanj pa je vpet tudi kot lastnik podjetja Star Solar, ki državni energetiki prodaja elektriko iz več sončnih elektrarn, največjo ima na Ptuju. Ob vodenju odbora za infrastrukturo so vladne stranke Laha postavile tudi na vrh preiskovalne komisije, ki jo je zahteval državni svet, ki bi morala preverjati Golobovo domnevno izčrpavanje podjetja GEN-I, sporne prakse v zvezi s podjetjem STAR SOLAR, domnevno nezakonito financiranja politične stranke Gibanje svoboda in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje Svobode za redne volitve poslancev leta 2022. Vloga Laha je, da na vso moč blokira to preiskavo, ki so jo vladne stranke že prej na vse načine poskušale onemogočiti. Iz opozicije so zahtevali, da mora Laha preiskovalna komisija zaslišati kot priča, zaradi česar bi ga morali izločiti iz komisije (in s tem vodenja), a vladne stranke to zavračajo, ker služi cilju: zavlačevanju in onemogočanju preiskovanja Golobovih poslov.
O omrežninah je Godina zapisala: “A kljub zelo jasni vlogi agencije v slovenskem prostoru in določbam Energetskega zakona, ki je v naš pravni red prenesel tudi določbe o neodvisnosti, se je zaradi pritiskov politike in posameznih interesnih skupin ter tržnih interesov projekt prenove obračuna omrežnine znašel ponovno pod velikim vprašajem, čeprav sta za nami že dva meseca od začetka uporabe. Predsednik vlade je napovedal interventni zakon, če agencija novega obračuna omrežnine ne bo zamrznila. Državni zbor je po dolgi razpravi na izredni seji Odbora za infrastrukturo agenciji naložil nekaj sklepov, ki zahtevajo takšne spremembe metodologije, da o reformi in upoštevanju temeljnih načel oblikovanja tarifnih modelov sploh ne bi več mogli govoriti, če bi agencija te sklepe upoštevala. Kako torej v takih pogojih načrtovati delo v letu 2025? Bolj kot kadarkoli sta se izpostavila pomen in vloga regulatorjev. Če bomo resnično želeli opustiti rabo fosilnih energentov in preiti na okolju prijazne, obnovljive vire energije, moramo rabo energije zmanjšati in jo predvsem uporabljati učinkovito. Za stroškovno učinkovit in pospešen zeleni prehod pa bo pomembna tudi učinkovita raba omrežij za prenos in distribucijo električne energije. Obsežno vključevanje obnovljivih virov energije, toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem in s tem povečana raba električne energije zahtevajo tudi obsežne naložbe v omrežja za prenos in distribucijo električne energije, nujno pa je, da to izvedemo na stroškovno učinkovit način. Zato agencija kljub negotovosti v času pisanja tega programa dela načrtuje tudi v naslednjem letu izvajanje številnih aktivnosti, ki bodo namenjene ustreznemu komuniciranju z javnostjo. Na kar se da preprost in razumljiv način si želimo vsebino in namen novega obračuna omrežnine približati odjemalcem, predvsem pa jih razbremeniti nepotrebnega strahu pred spremembami. Spremljali bomo učinke prenove obračuna omrežnine ter se na podlagi kazalnikov odločali o potrebni nadgradnji ali spremembah metodologije. Prva, sicer po obsegu še zelo omejena analiza na podlagi kazalnikov uspešnosti po prvem izvedenem obračunu daje pozitivne rezultate. Nov način obračuna ocenjujemo kot uspešnega tako s tehnično-procesnega vidika kot tudi z vidika spodbujanja aktivnega odjema. Delež prisotnih napak pri obračunu je bil bistveno nižji od pričakovanega, vse napake pa so bile že tudi sistemsko odpravljene. Na trgu so se pojavili ponudniki novih energetskih rešitev. Majhno število odjemalcev je že pristopilo k aktivnemu odjemu in pri tem jih je bilo več kot 70 % uspešnih, saj jim kljub znižanju dogovorjenih moči presežne moči niso bile zaračunane. Na podlagi ukrepanja agencije pa so začeli pojavljati tudi produkti za dobavo energije na podlagi dinamičnih cen. Verjamem, da lahko z vztrajnim delom, spremljanjem učinkov ter ustrezno komunikacijo v naslednjih letih naredimo pomembne premike tako v razumevanju kot tudi zavedanju, da je vsak korak na poti k učinkovitemu zelenemu prehodu izjemno pomemben.”
