Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Napoved nepremičninskih davkov, bili bi lahko do dva odstotka vrednosti, da bi vladajoči zbrali slabo milijardo letno, je pretresla lastnike nepremičnin po državi, ki preračunavajo, kako jih bo udarilo po žepu in kako bi se temu lahko izognili.
Izmikanje davkom je znan šport še iz socializma. Najbolj bo seveda prizadelo tiste, ki so si hiše in zidanice postavili z lastnimi rokami in odrekanjem, nekoliko manj pa nekdanjo socialistično elito, ki je luksuzna stanovanja in hiše na najboljših koncih Ljubljane dobila kot državna funkcionarska stanovanja. Ko je socializem propadel, pa so si jih skoraj zastonj razdelili v lastninjenju. Danes so vredne milijon ali več evrov.
Za številne manj srečne je bila napoved davka šok, ker so še nedavno navdušeno preverjali, koliko je po bazi podatkov geodetske uprave poskočila vrednost njihovega premoženja. Veselje je zdaj zmanjšal udarec oblasti, ki potrebuje denar, ker bo nekoč treba plačati, ko iz proračunske malhe pred bližajočimi se volitvami mečejo milijarde v vse smeri, plače pa so že visoko obdavčili. In obdavčitev plač z novim prispevkom še povišujejo. Za zaposlene za dva odstotka, za upokojence za odstotek. Več denarja potrebujejo, ker jim v proračunu zmanjkuje denarja za skrb za starejše, ker so ga porabili za druge namene.
Premier Robert Golob je poskušal ublažiti razočaranje ljudi ob najnovejšem davku, z opozorilom, da bo obdavčena le druga in naslednje nepremičnine, pa še te manj, če jo boste oddajali najemnikom, kjer vas država, kar ji vlada Svoboda, že močno osrečuje, s 25 odstotnim davkom na najemnino. Povišali so obdavčitev. Tisti, ki oddajajo po socialistično, torej na črno, ne plačajo nič. In tudi v prihodnje se bodo številni znašli, da ne bodo nič.
Še več bo takšnih, če bodo davki višji. Ljudje niso neumni.
A nekje bo treba najti denar, ker je jasno, da vložek v višje plače javnega sektorja, nevladnike, pokojninske privilegije umetnikov, “naše” medije in podobne investicije ne bodo plačale obresti in glavnice za posojila, ki jih vladajoči zdaj najemajo za plačilo teh “investicij” v ohranitev oblasti.
Primerjalno dimenzijo načrtov naši oblasti je opisal nekdanji minister Matej Lahovnik, ki je tudi profesor ekonomije:
Razlogov za takojšnjo paniko sicer ni, o davkih na nepremičnine se v vladi šele pogovarjajo in ko je nekoč vlada Alenka Bratušek to že uvedla, je vse skupaj sčasoma zgrmelo na ustavnem sodišču, ker je bil sistem popolna mora za ljudi, neizvedljiv in nepravičen. Tista vlada pa se je s tem poslovila na smetišče zgodovine.
A se nam je zdaj vrnila v nekoliko preurejeni sestavi in s podobnimi idejami, kako je treba trošiti in najti denar za to. Prva poteza vlade Alenke Bratuškove je bila, če spomnimo, da je zalila velikansko luknjo propadle zasebne Probanke in Factor banke s pol milijarde denarja vseh ljudi, da levi lastniki ne bi imeli težav z vlagatelji, ki so jim zaupali denar, pa je izginil. Zapravili so ga. Bratuškova ga je našla v vaših žepih.
Poznejše saniranje državnih bank, ki so jih na koncu za nizko ceno razprodali tujcem, je bila kulisa za ta uspeh reševanja lastnih tajkunov. Razprodala pa je Bratuškova potem še vse živo. Tudi Mercator po pol nižji ceni od tiste, ki jo je nekaj let prej zavrnil Borut Pahor.
Ko pri nas vlada napoveduje nov davek, se je v Nemčiji zgodil še eden v seriji terorističnih napadov na božične sejme, veliko mrtvih in ranjenih je. Vladni poslanci pa so pri nas še zaostrili svoj herojski boj proti največji nevarnosti, ki preti naši državi, to pa so nemški nacisti in italijanski fašisti. Preganjali bodo poveličevanje teh najhujših sovragov z visokimi globami. Desetletja je šlo brez tega, zdaj pa državo slavljenje Hitlerja in Mussolinija že tako ogroža, da so morali spremeniti ureditev in dokončno udariti po tistih, ki so bili v Nemčiji in Italiji premagani pred 80 leti.
Pri nas pa bodo vsak čas. Z globami.
Sam sicer menim, da so tisti, ki mislijo, da so v Sloveniji danes resen problem nemški nacisti in italijanski fašisti in njihovi simboli, mentalno povsem moteni. Problem pa je resen, ker nam ti mentalno moteni vodijo državo. Herojsko se proti nemški nacistični in italijanski fašistični nevarnosti borijo z vašim denarjem. Če tako tudi sicer odločajo o javnem denarju, je logično, da je ljudi strah. Ne le nepremičninskega davka.
To se bo slabo končalo.
Tiste, ki niso moteni, skrbi realno dogajanje. Še posebej, če bo Donald Trump vztrajal, da moramo evropske članice Nata same plačati račun za obrambo pred imperialnimi ambicijami Vladimirja Putina in povišati sredstva za obrambo iz nekoč dveh odstotkov, ki so jih naše leve vlade obljubile, da so zagotovile vstop v Nato (in s tem nižje obresti za posojila), a teh dveh odstotkov nikoli niso niti poskusile zares doseči, ker so iz Balkana, kjer se obljublja, naredi pa ne. Za varnost in s tem mir jim ni mar. Trumpova ideja zdaj niso trije odstotke, o čemer se že nekaj časa govori. Predlaga pet odstotkov. Račun za napako Nemčije in celotne EU, ko so stavili na diktatorja Putina kot miroljubnega partnerja za oskrbo z energijo, in v Nemčiji za to celo zaprli lastne nuklearke, pa bo prišel v vsakem primeru in je lahko še višji.
Teden je postregel tudi z dodatnimi informacijami o ozadjih mafijskega umora pred hotelom Mons. Nekaj ur po njem sem razkril, da je bil umorjen Satko Kekić v preteklosti menda varovana priča policije. Ime je policija javnosti prikrivala. Imena storilcev tudi. Iz Nemčije smo skoraj takoj izvedeli, da je moril “prebežnik” iz Savdska Arabije Taleb Al-Abdulmohsen. Po umoru Kekića sem opozoril tudi, da se je tožilka Mateja Gončin, ki preganja slovensko podružnico Kavaškega klana, pred časom odpovedala policijskemu varovanju, ker mu ne zaupa. Policija je demantirala moje pisanje, da bi bil Kekić zaščitena priča. Ta teden pa smo od Gončinove v Tarči izvedeli, da Kekića policija res ni posebej varovala. Tožilka je opozorila na dogodek, ko je na poti na ambasado BiH, na zaupno pričanje tega skesanca, za njo vozil nenavaden avto in kljub njeni izrecni zahtevi, da policija preveri, za koga gre, policija tega ni storila tako dolgo, da so bili vsi posnetki video kamer uničeni.
Vladne politike pa je vmes močno razburila naslovnica Demokracije, kjer so vladajočim političarkam pripisali politiko Hitlerjeve socialistične delavske stranke (NSDAP), ker so na začetku mandata onemogočili opozicijski nadzor trošenja denarja in nadzora zlorab obveščevalcev največji opozicijski stranki v parlamentu, si z brutalnimi čistkami podredili medije, denimo RTVS, z zlorabo parlamentarnih institutov preiskave preganjajo redke medije, ki so blizu opoziciji, poslancem opozicije pa zadnje čase celo že prepovedujejo govoriti v parlamentu. Naslovnica je bila takšna:
Onemogočanje opozicije in do vladajočih kritičnih medijev, so bili značilnost fašizma, nacizma in komunizma. Da jih na ta način kritizirajo, pa je razkurilo oblastnike, ki so ravno ubrali pot slave nekdanje jugoslovanske socialistične diktature, ki se je legitimirala z bojem s fašisti, nacisti in imperialisti. Da poskušajo sistematično onemogočiti opozicijo in da v parlamentu zaslišujejo urednike in novinarje, ki so iz “prepovedanih” medijev, pa vsi vidimo. Niti skrivajo zlorabe oblasti v slogu fašistov, nacistov in komunistov.
Vladna Svoboda je napovedala, da bo z oblastno močjo, ki jo ima, ukrepala proti mediju, ki si drzne tako kritizirati njihovo ravnanje. Ob tem niso omenjali, da je omenjena naslovnica blažev žegen proti celi seriji propagandnih naslovnic v levem tedniku Mladina. Denimo, takšnih:
Lažnivo podtikanje fašizma in nacizma strankam z desne, še posebej pa Janezu Janši, je, kar imamo državo, značilno za večino medijev. To počnejo sistematično in ves čas. Izvira pa iz prejšnje socialistične diktature, kjer so vladarji po tem vzorcu obračunavali s konkurenti s tajno politično policijo, partijskim sodstvom in svojimi mediji. Obvladovali so vse.
Medijski najbolj odmeven prikaz ponovitve te zlorabe tudi po propadu socializma je, ko se je Janša na omrežju X odzval, ker sta Eugenija Carl in Mojca Pašek Šetinc fašizem že spet propagandno podtikali njegovi stranki na TVS. Odgovoril jima je, da sta odsluženi Milanovi prostitutki, ki se prodajata za majhne denarje.
To kritiko zlorabe velikega državnega medija za nizkotno propagando proti opozicijski stranki, je naše sodstvo kaznovalo. Vladajočih in njihovih novinarjev, ko zlorabljajo oblast in državne medije za diskreditiranje opozicije, se ne sme kritizirati z njim podobnim ravnanjem. Sodstvo zaščiti zlorabo medijev.
Mojci Pašek Šetinc je to, skupaj s podporo Milana Kučana, odprlo vrata v parlament. A se je medtem razšla z najnovejšimi delodajalci iz Svobode.
Da so vladne stranke uzakonile herojski boj proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu, nekoliko strahopetno pa zavrnile, da bi se lotili tudi poveličevanja zločinov domače socialistične diktature v preteklosti, ima tudi pozitivno plat.
Čas bo hitro pokazal, kako resne probleme rešujejo.
Za ljudi pa je gotovo bolje, da se ukvarjajo s tem, kot z običajnim megalomanskim zapravljanjem denarja in uvajanjem vedno novih prispevkov in davkov.