Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Boštjančič je posloval s podjetjem v davčni oazi Belize in očitno sodeloval v fiktivnih poslih. Ravnanja kažejo tudi na sum pranja denarja.
Pred nekaj meseci smo na našem portalu razkrili, da je minister za finance Klemen Boštjančič, ki se sooča z interpelacijo, preko svojega podjetja BRIO svetovalni center d.o.o., katerega je 100% lastnik, aktivno sodeloval in celo nakazoval denar na račun podjetja, registriranega v Belizeju, torej državi, ki velja za davčno oazo. Pred dnevi je Urad RS za preprečevanje pranja denarja objavil seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. Na tem seznamu je tudi Belize, majhna država v karibskem otočju, ki slovi kot destinacija za učinkovito utajo davkov, prikrivanje lastništva podjetij in s tem raj za finančne malverzacije.
Belize je tudi na seznamu Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Še več, prav minister za finance Klemen Boštjančič je na podlagi petnajstega odstavka 8. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb objavil seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, kar po oceni Urada RS za preprečevanje pranja denarja predstavlja večje tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.
Seznam držav, ki niso članice EU in imajo stopnjo davka na dobiček nižjo od 12,5 % (vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja):
Klemen Boštjančič je leta 2015 na račun podjetja IBIS global support and resources ltd., s sedežem v davčni oazi Belize, nakazal skoraj 31 tisoč evrov. O tem podjetju na spletu skoraj ni najti nobenega podatka, skriti so tudi vsi podatki o njegovem lastništvu. Je pa znano, da posamezniki s podobnim imenom ustanavljajo podjetja na različnih koncih sveta, predvsem za aktivno prikrivanje denarnih tokov, in s prepletenimi lastniškimi strukturami brišejo sledi za njihovimi imeni. Poslovno ime “IBIS” tako najdemo na različnih koncih sveta, predvsem v davčnih oazah in državah, kot so Bahami, Britanski deviški otoki, Saint Kitts and Nevis (Sveti Krištof in Nevis), majhna otoška država v karibskih Malih Antilih, v Panami, na Arubi, torej državah, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju pranja denarja in financiranja terorizma, zato v zvezi z njimi obstaja visoko tveganje. Številna podjetja, ki imajo v svojem imenu naziv “IBIS”, so se znašla v novinarskih raziskovalnih dokumentih, od panamskih dokumentov, Pandorinih dokumentov do Bahamas Leaks.
Boštjančič očitno v fiktivnih poslih
Po našem razkritju poslovanja s podjetjem v davčni oazi so na Boštjančiča letela številna vprašanja, med drugim tudi o tem, kakšno poslovno sodelovanje je imel s podjetjem v davčni oazi Belize in kaj je bil namen nakazila skoraj 31 tisoč evrov. Boštjančič je tedaj za provladni POP TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov: “Pri tem sem sodeloval z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je tudi posredovalo podatke o tem, kam je treba nakazati denar za opravljeno storitev, in sicer na eno od njihovih podružnic,” je pojasnil.
V tem odgovoru, na katerega POP TV in drugi provladni mediji seveda niso podali nobenih odzivov, kaže na to, da je Boštjančič stopil globoko v brezno in se ob tem celo zlagal. V svojem odgovoru je dejal, da je bil “prejemnik sredstev podjetje Ibis Global s sedežem v ameriški državi Washington”, kar preprosto ne drži, saj podatki potrjujejo, da je Boštjančič nakazal sredstva podjetju IBIS global support and resources ltd. s sedežem v davčni oazi Belize, na naslovu 76 Dean Street, Belize City. Prejemnik plačila je torej off-shore podjetje iz Belizeja in ne podjetje iz Washingtona. Če je imel z ameriškim podjetjem pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju, so bili gotovo v pogodbi tudi jasno opredeljeni podatki o računu za plačilo storitev. A pozor! Boštjančič je dejal, da je poslovno sodeloval s podjetjem iz Washingtona, to pa mu je nato sporočilo, da naj izvede nakazilo na neko drugo podjetje v davčni oazi Belize in Boštjančič, kot zase pravi, vrhunski manager, je to z lahkoto izvedel. Vendar pozor, glede na plačilo računa, ki ga je plačal podjetju iz Belizeja, gre za plačilo računa za posel, ki ga podjetje iz Belizeja očitno, kot je dejal Boštjančič, ni izvedlo, saj je, kot je sam zatrdil, poslovno sodeloval s podjetjem iz Washingtona. Gre torej za čisti primer fiktivnega posla in tudi fiktivnega računa. Podjetje iz Belizeja je torej izdalo račun za storitev, ki jo za Boštjančiča sploh ni opravilo, saj je finančni minister Boštjančič jasno in nedvoumno izjavil, da je poslovno sodeloval z nekim drugim, ameriškim podjetjem. Boštjančič, danes finančni minister, je torej plačal fiktivni račun podjetja za storitev, ki jo to podjetje očitno ni izvedlo, in je to vedel, saj je to sam jasno in nedvoumno povedal. S tem je osebno in zavestno ter načrtno sodeloval pri kaznivem dejanju, saj je vedel, da računa, ki ga je prejel od podjetja iz Belizeja, ne bi smel plačati, saj za izstavljeno fakturo ni bilo pravne in poslovne podlage. Denarja na noben način ne bi smel nakazati na neko drugo podjetje, ki te storitve očitno sploh ni izvedlo.
Davčni strokovnjak v zvezi s tem opozarja, da gre v tovrstnih primerih za klasičen mehanizem suma fiktivnih poslov, izogibanja plačila davkov in tudi pranja denarja, saj se s takšnimi manevri enostavno zakrivajo denarni tokovi in se le stežka, če sploh, odkrije pravi namen nakazil in predvsem, kdo in zakaj je prejemnik tega denarja. V sodni praksi in davčnih inšpekcijskih nadzorih se največ vprašanj nanaša prav na to, ali je bila dobava blaga oziroma storitev sploh opravljena.
Boštjančič javnosti tudi ni dokazal, da je res sodeloval s podjetjem IBIS global support and resources ltd. iz Washingtona, kar pa sicer sploh ni več pomembno. Je pa zanimivo, da podjetja s tovrstnim imenom najdemo ob Belizeju še v eni davčni oazi – Gibraltar, ki ga Urad RS za preprečevanje pranja denarja uvršča na seznam držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju pranja denarja in financiranja terorizma, zato v zvezi z njimi obstaja visoko tveganje.
Pri tem pa bode v oči še dejstvo, da je torej Boštjančič, kot je zatrdil v javnosti, iz svojega podjetja plačeval izobraževanja za pilote, pri čemer njegovo podjetje BRIO svetovalni center d.o.o. nima nobenega zaposlenega, torej v svojem podjetju nima nobenih pilotov, s čimer bi bil poslovni odhodek za njihovo izobraževanje sploh upravičen. Za katere pilote gre, če seveda sploh, ni nikoli pojasnil ali znal pojasniti.
Podjetje IBIS global support and resources Group ltd. iz Belizeja izbrisano iz poslovnega registra
Zelo pomenljivo pa je še naslednje dejstvo. Podjetje IBIS global support and resources ltd. s sedežem v Belizeju je bilo po podatkih belizejskih oblasti letos izbrisano iz poslovnega registra države Belize. Podjetje je bilo v poslovnem registru vodeno pod številko 150496. Indici kažejo, da so se lastniki zaradi zaznanih raziskovanj glede teh podjetij odločili, da potihoma podjetja v davčnih oazah ugasnejo in s tem še dodatno poskrbijo za brisanje podatkov o preteklih poslovnih aktivnostih.
Na naslovu Boštjančičevega poslovnega partnerja iz Belizeja je nepregledno omrežje off-shore podjetij. Med njimi je obsojeni davčni utajevalec, razvpiti hrvaški odvetnik Plešo, prijatelj Zorana Jankovića, in obsojeni Aleksandar Vasiljević, preganjalec Janeza Janše.
Kako in na kakšen način so podjetja z imenom »IBIS global support and resources« medsebojno lastniško povezana, če sploh, še raziskujemo. Kot kaže, gre za nepregledno mrežo podjetij, ki imajo svoje poslovanje zasidrano v davčnih oazah. Na naslovu Boštjančičevega partnerskega podjetja pa imata nepregledno mrežo off-shore podjetij Damir Sudić in Maksim Štrajcer, ki ju povezujejo številna off-shore podjetja – Nordsford Ltd., Bolisford Ltd, Denevian Ltd. idr., ki so del nepreglednega omrežja pod okriljem Green field Inc. Domala vsa podjetja v razpredeni mreži so registrirana ali drugače povezana z davčnimi oazami.
Ob naših razkritjih pred meseci so pricurljale informacije, da naj bi za podjetjem, s katerim je posloval Klemen Boštjančič, stale osebe iz Slovenije, ki sodijo v milje poslovnih mrež tranzicijske levice, med njimi Damir Sudić in Maksim Štrajcer, o katerih smo pisali že v naših prejšnjih objavah. V mreži njunih podjetij smo odkrili tudi razvpitega Davorina Tepeša, podpornika Milana Bandiča, nekdanjega zagrebškega župana in tesnega prijatelja Zorana Jankovića. Tepeš je po razkritju njegovega podjetja na Britanskih deviških otokih poskušal v hrvaških medijih prikazati, da on ni ustanovil podjetja v tej davčni oazi, kljub temu, da ga je moč najti v Panamskih dokumentih. Njegovi dragi lovski podvigi v eksotičnih deželah širom sveta pa prikazujejo njegov razsipniški način življenja.
Dvojec Sudić-Štrajcer ima v svojem omrežju tudi znanega hrvaškega odvetnika Miroslava Pliša, ki je pred leti poplačal del tri milijone evrov visokega dolga Jureta Jankovića do Marjana Pišljarja. Njegovo podjetje Big Step iz Hongkonga je Pišljarju takrat nakazalo kar 1,2 milijona evrov. Miroslav Plišo, Damir Sukič in Maksim Štajcer so povezani preko skupnega podjetja Thillay Limited iz Britanskih deviških otokov.
S Sudićem in Štrajcerjem, ki imata nepregledno mrežo off-shore podjetij na istem naslovu, kot je podjetje z očitno fiktivnim poslom za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, je povezan tudi s pravnomočno obsojenim davčnim utajevalcem, nekdanjim predsednikom Ladjedelnice Izola Tomažem Jeločnikom, danes direktorjem Adriamedia, ki je del United Medie Dragana Šolaka. Jeločnik je krivdo za davčno zatajitev tudi priznal. Pred leti so namreč kriminalisti v Ladjedelnici Izola in na nekaterih drugih naslovih opravili več hišnih preiskav in pridržali tri osebe, med njimi tudi takratnega prvega moža družbe Tomaža Jeločnika. Povod za preiskavo so bile ugotovitve inšpekcijskega nadzora Finančne uprave RS, v katerem so dacarji opozorili na nepravilnosti.
V omrežju Sudiča in Štrajcarja smo v raziskovanju nepregledne mreže podjetij našli tudi Aleksandra Vasiljevića, nedavno obsojenega šefa nekdanje jugoslovanske protiobveščevalne službe (KOS), ki je bil tudi vodja vojaškega pregona v procesu proti četverici JBTZ v Sloveniji. Vasiljević je bil lani na sodišču v Osijeku obsojen na 20 let zaporne kazni zaradi zločinov nad hrvaškimi civilisti in vojnimi ujetniki v taboriščih na območju Srbije in Hrvaške. Nekdanjemu šefu Kosa Vasiljevićau je sodišče očitalo kazniva dejanja, ki jih je v taboriščih v mestih Begejci, Stajićevo, Sremska Mitrovica, Niš in Stara Gradiška leta 1991 storil kot poveljnik uprave za varnost tedanjega jugoslovanskega zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Vasiljević je za resnične vodje taborišč postavil sebi podrejene pripadnike varnostnega organa in na zasliševanje tedanjih vojnih ujetnikov poslal več častnikov. Po navedbah iz obtožnice je vedel, da njegovi podrejeni, pa tudi pripadniki drugih enot, mučijo in ubijajo hrvaške ujetnike, a ni storil ničesar, da bi to preprečil in da bi kaznovali storilce. Sodišče je nesporno ugotovilo tudi, da so taborišča vodili Vasiljevićevi podrejeni, čeprav so bili poveljniki taborišč uradno pripadniki tedanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
Boštjančič mora odstopiti
Glede na nova razkritja Boštjančič nima več kredibilnosti za funkcijo ministra za finance kot prvega skrbnika zakonitosti, gospodarnosti in preglednosti javnofinančnega poslovanja v državi.
Boštjančič do danes ni znal pojasniti, za koga je plačeval storitve šolanja pilotov, in to v davčno oazo Belize, pri čemer je priznal, da je domnevno storitev šolanja izvedlo neko drugo podjetje v Združenih državah. Še več, priznal je, da je očitno plačal fiktivni račun, za posel, ki ga podjetje iz davčne oaze Belize gotovo ni izvedlo. Torej je zavestno in načrtno sodeloval v fiktivnem poslu. Predhodno smo ugotovili, da to podjetje IBIS šolanja pilotov sploh ne opravlja.
Ali gre v aferi “Belize” za plačilo uslug, morda podkupnine in celo za klasično pranje denarja oziroma izplačila fizičnim osebam denarja na roko v izogib plačila potrebnih davščin in prispevkov? Javnost se upravičeno sprašuje tudi, kdo je v ozadju teh “navideznih” storitev in izobraževanj, kdo so končni prejemniki tega denarja in za kaj so ga prejeli. Boštjančič je očitno globoko v mreži ne le podjetij v davčnih oazah; kot je videti, je tudi v primežu prikrite mednarodne finančno-poslovne mreže razvpitih oseb, ki poslujejo preko navideznih podjetij v davčnih oazah. Gre za izjemno varnostno tveganje, ki ga organi nadzora ne bi smeli spregledati, a ga očitno so. Takšnih sumov malverzacij in celo še ene samoovadbe nezakonitega ravnanja ne preživi noben finančni minister v resni državi. Očitno ima Boštjančič že izkušnje, ko v aferi Litijska govori o delovanju organizirane združbe. Prvak opozicije ga je tedaj označil za vodjo tega organiziranega kriminalnega združenja. Skozi naša najnovejša razkritja se to le še potrjuje.
