Piše: Spletni časopis
Pogoji, da bi bila državna pomoč skladna z evropskimi pravili za državne pomoči, niso bili izpolnjeni.
To je po pregledu poslovanja državne tiskovne agencije (STA) ugotovilo računsko sodišče. Revizorji pa so opozorili tudi, da vlada kot skrbnik proračunskih sredstev in STA kot izvajalki nista bili učinkoviti pri izvajanju svojih vlog.
V reviziji je računsko sodišče presojalo, ali je bila javna služba informiranja učinkovito sistemsko urejena in se je v obdobju od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2023 učinkovito izvajala, pri tem je preverilo, ali je bilo izvajanje javne službe informiranja zagotovljeno v smislu stalnega, celovitega, točnega in objektivnega informiranja za potrebe javnosti in medijev ter ali je bilo zagotovljeno primerno financiranje javne službe informiranja.
Koliko denarja je šlo iz proračuna v tem času za STA, kaže preglednica:
STA naj bi kot nacionalna tiskovna agencija v okviru javne službe informiranja zagotavljala splošni servis medijem, s čimer naj bi bilo zagotovljeno informiranje različnih javnosti. Vendar pa je zakon o Slovenski tiskovni agenciji (v nadaljevanju: ZSTAgen) javno službo informiranja opredelil zelo omejeno, in sicer zgolj kot informiranje javnosti v obliki povzetkov novic, besedil, prirejenih za radijske novice, in fotografij z najpomembnejših dogodkov. Celotne novice, ki naj bi bile ključna storitev splošnega servisa medijem, je STA v praksi pripravljala v okviru tržne dejavnosti. Zakon sicer določa, da STA v okviru tržne dejavnosti pripravlja razširjene novinarske vsebine, vendar pa teh storitev ne opredeli. V Zakonu tako ni bilo enoznačno določeno, kateri javnosti, na kakšen način in v kakšni obliki naj bodo dostopne novice o dogodkih, da bo v okviru javne službe informiranja zagotovljeno stalno, celovito, točno in objektivno informiranje. Prav tako Zakon, s katerim je STA pooblaščena za izvajanje javne službe informiranja, ne določa natančno vsebine in načina določitve obsega (števila) storitev javne službe informiranja. To pomeni, da z zakonom niso bili zagotovljeni osnovni pogoji za določitev preglednega izračuna primernega nadomestila za financiranje javne službe informiranja. Nadomestilo, ki ga financira država iz proračunskih sredstev, predstavlja državno pomoč, zato bi morala biti metodologija za izračun nadomestila v skladu z evropskimi pravili za državne pomoči v zakonu natančno opredeljena.
Prikaz prihodkov in odhodkov STA, ki kaže, da je državna pomoč daleč najpomembnejši (približno polovični) vir financiranja, je tak:
Ministrstvo za kulturo bi moralo kot upravljavec državne pomoči za opravljanje javne službe informiranja že ob podelitvi pooblastila (torej ob uveljavitvi ZSTAgen) sprožiti postopke pri ministrstvu za finance za preveritev, ali je državna pomoč združljiva s skupnim trgom in je torej dovoljena. Vendar ministrstvo ni izvedlo nobenih postopkov za preveritev skladnosti državne pomoči z evropskimi predpisi za državne pomoči, prav tako ni izvedlo postopkov za priglasitev državne pomoči Evropski komisiji. Računsko sodišče je ocenilo, da pogoji, da bi bila državna pomoč skladna z evropskimi pravili za državne pomoči, niso bili izpolnjeni. Namesto MK je vprašanje skladnosti državne pomoči izpostavil UKOM v letu 2021, čeprav za tako aktivnost ni imel posebnega pooblastila, vendar pa je bil v praksi tisti državni organ, ki je v imenu vlade kot predstavnice ustanovitelja STA že od uveljavitve ZSTAgen s STA sklepal pogodbe o izvajanju in financiranju javne službe informiranja in ji kot financer javne službe informiranja nakazoval proračunska sredstva. Evropska komisija je aprila 2021 o priglasitvi državne pomoči sprejela odločitev, da prijavljeni državni pomoči ne bo nasprotovala, ker je združljiva z notranjim trgom. Vendar pa je Evropska komisija odločala o začasnem financiranju STA na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, ni pa se izrekla in opredelila do ureditve državne pomoči v obliki financiranja javne službe informiranja, ki je z ZSTAgen podeljena STA za nedoločen čas, čeprav sta jo UKOM oziroma MF (sicer v letu 2021, torej po desetih letih prejemanja proračunskih sredstev za financiranje javne službe informiranja) izrecno zaprosila in ji na njeno zahtevo tudi predložila vso potrebno dokumentacijo glede izplačevanja državne pomoči na podlagi ZSTAgen.
Ker storitve javne službe informiranja v ZSTAgen niso bile natančno opredeljene, jih v praksi tudi ni bilo mogoče enoznačno ločevati od storitev tržne dejavnosti. Posledično ni bilo zagotovljeno izhodišče za enotno, ponovljivo in pregledno razmejevanje stroškov, odhodkov in prihodkov na javno službo informiranja in tržno dejavnost. V predpisih niso bili ustrezno urejeni postopki nadzora nad finančnim poslovanjem STA ter postopki revidiranja finančne preglednosti pri opravljanju javne službe informiranja in razmejevanju javne službe in tržne dejavnosti, prav tako pa tudi ureditev sodil za razmejevanje javne službe in tržne dejavnosti v notranjih aktih STA ni bila pregledna. Ob številnih navedenih pomanjkljivostih sistemske ureditve javne službe informiranja ni bilo jasno, kateri stroški ter kakšen obseg stroškov odpade na storitve javne službe informiranja in se zato upošteva pri izračunu nadomestila, s katerim naj se financira javna služba informiranja. Zaradi tega v reviziji ni bilo mogoče izključiti možnosti, da se storitve tržne dejavnosti v določenem obsegu financirajo tudi iz proračunskih sredstev, sicer namenjenih izključno pokrivanju stroškov storitev javne službe informiranja. Ureditev storitev javne službe informiranja in tržne dejavnosti v ZSTAgen tako dopušča prekrivanje financiranja različnih dejavnosti iz proračunskih sredstev, kar je v nasprotju z evropskimi pravili za državne pomoči, takšno nadomestilo pa lahko pomeni nezdružljivo državno pomoč.
Ker vlada, MK, MF in STA niso poskrbeli za učinkovito sistemsko ureditev javne službe informiranja ter njenega financiranja v pooblastitvenem aktu, tudi niso bile zagotovljene podlage za zagotavljanje primernega financiranja javne službe informiranja. STA je tako v praksi razmejevala javno službo informiranja in tržno dejavnost na podlagi izkustvenega razmerja, ki je bilo vsakokrat določeno dogovorno in ne metodološko, izračunavanje letnega zneska nadomestila za opravljanje javne službe informiranja pa je bilo vezano na obseg proračunskih sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu.
Ne glede na nepreglednost financiranja javne službe informiranja je bilo v okviru izvajanja javne službe informiranja s povzetki novic zagotovljeno stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti in medijev na ravni nabora vseh dnevnih dogodkov, vendar pa s pisnim poročanjem STA ni zagotavljala celovitih informacij o posameznih dogodkih. Celovito informiranje na ravni posameznega dogodka je bilo zagotovljeno šele z objavo celotnih novic, ki jih je STA prodajala na trgu. Stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti je bilo zagotovljeno tudi v letih 2020 in 2021, ko je UKOM ustavil financiranje javne službe informiranja.
Računsko sodišče je od MK in STA zahtevalo predložitev odzivnih poročil, STA pa je za izboljšanje poslovanja podalo priporočilo.
Celotno poročilo je takšno:
