Piše: Vida Kocjan
Primer Romane Pajenk, nekdanje predsednice uprave Probanke in tudi njene solastnice ter Kučanove finančnice, je ena ključnih zgodb, ki razkriva velika neskladja v slovenskem pravosodju.
Gre za afero, ki sega od propada Probanke do sodnih razpletov, kjer se je potrdilo, da so posamezniki v tranzicijskih omrežjih zaščiteni pred odgovornostjo, medtem ko je po drugi strani sistem neusmiljen do običajnih državljanov. Pajenkova je bila šele zdaj obsojena (pravzaprav se je pogodila za t. i. družbeno koristno delo), vendar le za slabih 10 milijonov evrov danih nezakonitih posojil.
Probanka – manjša zasebna banka
Probanka je bila ena manjših zasebnih slovenskih bank, ki se je med finančno krizo zaradi slabih poslovnih odločitev znašla v likvidaciji. Financirali so vrsto propadlih prevzemov, od Merkurja do Viatorja & Vektorja, za katerimi so ostali davkoplačevalcem visoki dolgovi. Financirali so projekte od Slovenije prek Bolgarije do Ukrajine. Praviloma je šlo samo za drage nakupe zemljišč – kam so šle milijonske razlike v ceni, v mnogih primerih ni jasno. Vodilni Probanke pa so kreditirali tudi lastni menedžerski prevzem. Hkrati so izdatno financirali še prevzeme Tomaža Ročnika – brata predsednice uprave Probanke Romane Pajenk. Samo Ročnikovo lastniško omrežje je na koncu pustilo za seboj blizu 100 milijonov evrov dolgov.
Bančna luknja Probanke je po različnih virih znašala približno 176 milijonov evrov, kar je bil znesek, potreben za dokapitalizacijo s strani države. Poleg Probanke je bila v sanacijo vključena tudi Factor banka, še ena t. i. tajkunska banka. Skupni strošek t. i. slovenskega bančnega sistema oziroma tajkunov pa je bil okoli 5 milijard evrov.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
