Piše: Vida Kocjan
O stanju v slovenski policiji pod Golobovo vlado, ravnanju policije v času spontanega protesta v podporo opozicijskemu prvaku Janezu Janši v Celju, spornem imenovanju generalnega direktorja policije in drugih aktualnih zadevah smo se pogovarjali z nekdanjim generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem.
Gospod Olaj, večji del javnosti je zgrožen ob ravnanju policije prejšnji teden v Celju, ko so policisti na silo odvedli pripadnika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), eden od policistov pa se je spravil tudi nad starejšo gospo, ki se je udeležila sicer mirnega spontanega shoda v podporo Janezu Janši. Kako ocenjujete te dogodke?
Tudi sam sem bil nad videoposnetki ravnanja policije neprijetno presenečen. Mislim, da je bilo ukrepanje tistega policista neprimerno in moralno škodljivo za delodajalca. Kršen je bil 13. člen ZNPPol ki določa, da morajo policisti pri opravljanju nalog spoštovati človekovo dostojanstvo. Pri tem morajo biti še posebej obzirni do starejših oseb. Ne smejo povzročati ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Kršen pa je bil tudi 2. člen Kodeksa policijske etike, ki določa, da morajo policisti ljudi varovati pred ravnanji, ki so ponižujoča. Policisti so k temu zavezani s pogodbo o zaposlitvi in v primeru ugotovljene kršitve lahko delodajalec policistu tudi odpove pogodbo o zaposlitvi. Vsekakor navedene kršitve policista predstavljajo odklonski pojav, ki je negativno vplival na ugled policije. Po pravilniku o zagotavljanju notranje varnosti v policiji je treba vse tovrstne zadeve preveriti in z ugotovitvami seznaniti predstojnika, ki je pristojen sprejeti v nadaljevanju potrebne delovnopravne ukrepe.
Iz spletnih objav je razvidno, da so policisti omenjenemu gospodu za domnevno kršenje javnega reda in miru naložili visoko globo, 855,44 evra. Številni to označujejo kot poskus strahovlade, da do prihodnjih shodov ne bi prišlo. Kako gledate na to, imajo prav?
Policist, ki obravnava prekršek, je pristojen izreči ukrep opozorila ali pa prekrškovno sankcijo. Pri tem bi moral tudi pretehtati, ali gre morda za prekršek neznatnega pomena ali pa je bil storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
Nisem prepričan, ali je v konkretnem primeru policist sprejel pravilno odločitev. Iz lastnih policijskih izkušenj bi se v podobnem primeru odločil za opozorilo, tudi sicer pa je bila izrečena kazen kruta, posebno še če upoštevamo, da je bila oglobljena oseba upokojenec. Po 13. členu ZNPPol policisti ne smejo nikoli kruto kaznovati. Takšno ukrepanje policije v ljudeh upravičeno vzbuja odpor in predstavlja prostor za razmišljanje, da gre za strahovlado in poskus preprečevanja protestiranja v prihodnje.
V času prejšnje vlade, ko ste vodili policijo, smo bili priče nasilnim protestom, vendar česa takšnega kot zdaj s strani policije nismo zasledili. So v državi dvojna merila?
Zaznati je, da se je ukrepanje policije pod zdajšnjo vlado močno spremenilo v smeri večje represivnosti. V času mojega vodenja policije smo varnost zagotavljali predvsem z opozarjanjem in ne s kaznovanjem. Policija je v času prejšnje vlade 2021 izrekla prek 188.000 opozoril, če pa pogledamo podatke iz zadnjega dostopnega letnega poročila za leto 2023 pod Golobovo vlado pa ugotovimo, da je bilo opozoril le okoli 77.000. Razlika je očitna. Ne nazadnje to potrjuje tudi zaznana odločna represivnost ukrepanja celjske policije ob varovanju sicer mirnega protesta. Nimam sicer konkretnih informacij o tem, ali so pri vzdrževanju javnega reda na tem javnem shodu sploh kaj opozarjali ali pa so za sleherno zaznano ogrožanje kaznovali protestnike. Če izhajamo iz dejstva, da je zdajšnja vlada za kršitve na protestih v letih 2020, 2021 protestnikom vrnila plačane kazni, potem to res omogoča sklepanje, da obstajajo dvojna merila, kjer je enim dovoljeno vse, tudi odpis zakonito izrečenih kazni, drugim pa, kot kaže, ne. Takšno ravnanje je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti vseh pred zakonom. Je pa simptomatično, da tega dominantni mediji sploh ne problematizirajo.
Zdaj se tudi pojavljajo navedbe v nekaterih medijih, da so v vašem času obstajale »kršitve ali zlorabe pooblastil policije« v zvezi varovanjem nasilnih protestov. Kolikor je znano, je tožilstvo to preverilo in ni našlo nobenih kaznivih dejanj …
Pri izvajanju policijskih pooblastil se vedno lahko zgodijo posamezne napake. Pomembno pa je, da ima policija zgrajen sistem odkrivanja takšnih nepravilnosti in že utečene postopke za zmanjševanje tovrstnih tveganj v prihodnje. V času mojega vodenja policije, izhajajoč iz podatkov letnega poročila za leto 2021, so policisti v 99,63 odstotka uporabe prisilnih sredstev ta uporabili zakonito in strokovno. Očitno množičnih zlorab policijskih pooblastil ni bilo, čeprav so bili perfidni poskusi aktualne politike, da skozi dominantne medije prikažejo nasprotno. Za podlago so med drugim vzeli politično motivirano poročilo o »strokovnem« nadzoru MNZ nad ravnanjem policije med protesti, katerega vsebino je takratna notranja ministrica skrajno negativno pompozno in zavajajoče predstavila javnosti decembra 2022. Poročilo so nato poslali na tožilstvo z javnim pričakovanjem, da se bodo iz zapisanih nebuloz prepoznala storjena kazniva dejanja, vendar so se pri tem ušteli. Tožilstvo je namreč po skoraj dveletnem natančnem proučevanju marca 2024 sporočilo, da ni našlo sledi kaznivih dejanj. Politično higienično bi bilo, da bi se policistom, ki so jih obravnavali kot kriminalce, opravičili, vendar minister Poklukar tega ni bil zmožen storiti. V molk pa se je glede tega zavila tudi prejšnja ministrica za notranje zadeve. Tudi ona se ni opravičila za storjene krivice.
Danes vemo, da je aktualna politika to počela zato, da bi očrnila prejšnjo oblast in ustvarila podlago za obračun, ki so ga poimenovali depolitizacija oz. čiščenje janšistov, to je tistih policistov, ki so si »drznili« v času prejšnje vlade sprejeti odgovornost zagotavljanja varnosti ljudi pred nasilnimi anarhističnimi protesti. Danes vemo tudi, vsaj od 16. oktobra letos po medijsko odmevnem prepiru med predsednikom vlade in nekdanjo policistko, kakšno vlogo sta imela pri tem moralno zavrženem početju pred samimi državnozborskimi volitvami in kasneje. Policistka je bila zavezana k spoštovanju Kodeksa policijske etike in kasneje vključno s predsednikom vlade z Etičnim kodeksom funkcionarjev. Oba kodeksa sta bila poteptana. Zaskrbljiv pri vsem tem pa je predvsem molk. Oglušujoč molk tožilstva, ki bi takšno očitno zlorabo oblasti moral glasno kazensko preganjati.
Kako pa so stvari urejene v zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter kako je s pravico svobode gibanja in govora v državi, gledano tudi z vidika Ustave RS?
Vsakdo ima pravico do prostega gibanja. Ta pravica se sme omejiti le z zakonom, npr. z ZNPPol, vendar samo začasno, če je to v primerih opravljanja policijskih nalog potrebno, da bi se med drugim zavaroval javni red. Svoboda gibanja in govora sta v tesni povezavi z ustavno pravico do mirnega zbiranja in javnega zborovanja. Gre za temeljne človekove pravice, ki omogočajo svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost. Očitno je, da moramo, če želimo govoriti o učinkovitem delovanju demokracije, pustiti odprtega veliko prostora za kritiziranje vsakokratne oblasti. Sem odločen zagovornik teh temeljnih ustavnih postulatov in te pravice v času prejšnje vlade niso bile kršene, niti v času smrtonosne epidemije ne. Ni bilo prepovedi javnega zbiranja, samo nujne začasne omejitve zaradi varovanja življenja ljudi.
Eden od policistov oz. kriminalistov je na shodu v Celju za pasom nosil pištolo, ki je bila na daleč vidna. Je to dovoljeno?
Pravila policije v 48. členu določajo, da mora biti policist med opravljanjem dela ustrezno urejen in opremljen. Če delo opravlja v civilu, mora biti oblečen primerno nalogam. Oblačilo, ki je omogočalo razkrivanje opasane pištole, očitno ni bilo ustrezno za opravljanje dela v množici ljudi. To bi moral opaziti nadrejeni policist, ki je bil odgovoren za napotitev na delo. Storiti bi moral vse potrebno, da se ugotovljena pomanjkljivost takoj odpravi, ali pa policistu prepovedati opravljanje dela. Zakon o orožju namreč v 23. členu določa, da se mora orožje nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega. Orožje na vidnem in dostopnem mestu je namreč v množici izpostavljeno in lahko po njem poseže tretja oseba. Poleg tega velja tudi prepoved iz 24. člena istega zakona, da orožja ni dovoljeno nositi na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo. Policist v civilu ni nosil policijskega anoraka z napisom policija, niti ni nosil na vidnem mestu službene značke. Ljudje take osebe niso mogli prepoznati kot policista, zato je povzročil vznemirjenje ljudi, na kar so ljudje tudi opozarjali. Ravnanje policista in odgovornega policista je bilo v tej zvezi po mojem mnenju neprimerno in napačno.
Ali je običajno, da se takšnih dogodkov, kot je bil v Celju, udeležujejo kriminalisti?
Gre za odločitev načrtovalca varovanja, ki možnost uporabe policistov v civilu vključi v načrt ali pa se varovanje opravi le z uniformiranimi policisti. Ne poznam varnostne ocene, ki je narekovala takšno odločitev.
Hkrati smo v teh dneh izvedeli za odločitev sodišča, da generalni direktor policije ni izpolnjeval pogojev za imenovanje. Jušić vztraja, da ni tako, da sodišče ni zahtevalo njegove razrešitve, minister Poklukar pa navaja, da Jušić ostaja na mestu generalnega direktorja. Zmešnjava? Kje je rešitev?
Odločitev upravnega sodišča glede postopka imenovanja generalnega direktorja policije je v javnosti povzročila različne, predvsem negativne odzive. Nekateri trdijo, da je bilo imenovanje Jušića nezakonito, minister Poklukar in tudi sam Jušić pa, da je bilo zakonito in ne vidita težav za nadaljevanje opravljanja te funkcije. V tej situaciji je mogoče res najprimernejša rešitev ponovitev razpisa za imenovanje generalnega direktorja. Kako bo o tem odločila vladajoča koalicija, bo znano po pridobljenem dodatnem pojasnilu natečajne komisije. Preostane nam le, da se pustimo presenetiti.
Kako vse to vpliva na ugled generalnega direktorja in predvsem, kakšen problem je to pri vodenju policije?
Pri vsem tem se je nekako prezrla določba 31. člena ZNPPol, ki med drugim določa, da ima policija svoj kodeks etike. Ta v 4. členu določa skrb varovanja ugleda. Policisti so pri opravljanju svojega dela in v zasebnem življenju moralno zavezani skrbeti za varovanje, utrjevanje lastnega ugleda in integritete policijske organizacije. Očitna dilema o manku vodstvenih izkušenj, ki je upravno sodišče skozi dokumentacijo natečajne komisije ni moglo preizkusiti, predstavlja po mojem mnenju resen zadržek za opravljanje funkcije generalnega direktorja policije in ne pripomore k utrjevanju ugleda ter integritete policije niti g. Jusića. Za tako velik organ, kot je policija, je to veliko moralno breme. Vztrajanje ministra pri zdajšnji situaciji, da je vse zakonito, bo povzročilo resne težave pri vodenju policije, ki se bo negativno odrazilo tudi v zmanjšanju varnosti.
Kako je po vašem mnenju mogoče, da je do tega sploh prišlo? Navsezadnje je bila vpletena tudi natečajna komisija, za katero se zdaj razkriva, da očitno ni dobro opravila svojega dela. Kako to komentirate in ali ste že kdaj zasledili kaj podobnega?
Gre za prvi znan tovrsten primer. Mislim, da je problem izvorno nastal že v preteklosti pri »lahkotnem« določanju vršilcev dolžnosti generalnega direktorja, za katere veljajo sicer enaki kriteriji glede vodstvenih izkušenj kot pri generalnem direktorju, vendar pri vršilcih dolžnosti v imenovanja ni vključena natečajna komisija kot nekakšen filter in porok za izpolnjevanje pogojev. Vemo, da je g. Jusić v preteklosti že bil imenovan kot v. d. in verjetno je zato natečajna komisija kljub pomislekom in zahtevi po dodatni obrazložitvi dopustila ohlapno pojasnilo policije, katera dela se upoštevajo za vodstvena. Po mojem mnenju gre vsekakor za ponesrečen zdrs natečajne komisije.
V policiji je veliko pomanjkanje kadrov. So ukrepi vodstva zadovoljivi, gredo v pravo smer? Na omrežju X ste se vprašali, ali bodo za varnost spet skrbeli »golobradi policisti«. Kaj ste imeli v mislih?
Ne poznam novih ukrepov ministra oz. vodstva policije, ki bi vodili iz stanja negativne kadrovske fluktuacije. Naivno je verjeti, da se bo v prihodnje samo po sebi povečalo zanimanje za poklic policista. Mislim, da je obstoječe izobraževanje treba dopolniti. Ker nima smisla odkrivati »tople vode«, je nekdanji koncept štiriletne srednje kadetske šole učinkovita dopolnilna opcija dolgoročne stabilizacije kadrovskega sistema policije. Značilnost kadetske šole je bila vpetost izobraževanja v čas intenzivnega odraščanja in s tem oblikovanja osebnosti dijakov, vse skupaj pa je bilo zaznamovano s privzgojo pripadnosti skupini in spoštovanju hierarhije. Veljal bi tudi razmislek o vnovični uvedbi pokojninskega beneficiranega staža za policiste, kar bi zmanjšalo odhode iz policije ter dodatno stabiliziralo sistem. Do kadrovske konsolidacije pa je nujno angažiranje pomožnih policistov. Ta čas jih je okoli 800 in preveriti je treba, ali bo to število zadostovalo.
Kakšno je sicer razpoloženje v policiji? Vam je kaj znano?
Z nastopom nove oblasti se je odnos ministra in vodstva policije do policistov opazno negativno spremenil. Javno je bilo napovedana depolitizacija. Vse to je negativno vplivalo na razpoloženje v kolektivu policije. Raziskave za leto 2023 o organizacijski klimi, ki jih vsake dve leti pripravi policijska akademija, je pokazala, da so bili v času prejšnje vlade 2021 rezultati najugodnejši vse od leta 2013, ko so z meritvami začeli. Lahko rečem, da je bil duh pripadnosti elitni policijski organizaciji takrat opazen, česar sedaj pod novim vodstvom ni zaznati.
Varnost državljanov in našega premoženja je ogrožena. Po navedbah nekaterih virov iz policije naj bi bili policisti prosili ministra Boštjana Poklukarja, naj javno opozori mlade Ljubljančane in Ljubljančanke, naj se ponoči ne zadržujejo okoli Metelkove, ker sta tam maroška in alžirska mafija. Za ministra ni slišati, da bi se odzval. Kako pa vi komentirate te pozive mladim?
Ne poznam informacij iz teh virov. Bi bilo pa družbeno odgovorno, da prebivalce Ljubljane obvestijo o območjih mesta, kjer so varnostna tveganja največja. To bi lahko storil tudi direktor PU Ljubljana.
Romska problematika. Pod to vlado se na področju njenega reševanja ne dogaja nič, kar vzbuja skrb. Kako gledate na to?
Rešitve so javno znane, vendar očitno niso v interesu vladajoče koalicije, ker jih ne želi sprejeti. Na to sem opozoril tudi na 49. nujni seji Odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo konec avgusta. Jasno je, da se pod to vlado ta problematika ne bo sistemsko rešila.
Migrantska problematika. Iz medijskih zapisov v sosednjih državah je razvidno, da nekatere zahodne države (Švica, Nemčija itd.) pospešeno s čarterskimi leti, če se ne motim, vračajo migrante v države, kjer so bili prvič popisani (npr. na Hrvaško). V Sloveniji se o tem nič ne govori. Ali veste, kaj se dogaja in kaj lahko še pričakujemo?
Informacije o tem so skope, pričakujem pa opazno poslabšanje varnosti, predvsem na območju Ljubljane.
Biografija
Dr. Anton Olaj se je rodil leta 1962 v Novem mestu. Policijsko kariero je začel leta 1981 kot uniformirani policist na Policijski postaji Ljubljana-Vič. Leta 1986 je začel službovati kot kriminalist na PU Novo mesto, kjer je bil med letoma 1990 in 1994 vodja sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete, nato pa vse do leta 2006 načelnik urada kriminalistične policije in do leta 2012 direktor PU Novo mesto. Je veteran vojne za Slovenijo. V času Janševe vlade je bil najprej državni sekretar na notranjem ministrstvu, nato pa generalni direktor policije. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in opravil znanstveni magisterij na Fakulteti za državne in evropske študije. Leta 2011 je na Evropski pravni fakulteti uspešno ubranil doktorsko disertacijo z naslovom Umestitev običajnih pravil občega mednarodnega prava v pravni red Republike Slovenije. Je avtor več znanstvenih člankov s področja mednarodnega javnega prava in ustavnega prava.
