Piše: blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 3,10-18): Tisti čas so množice spraševale Janeza: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Tako je torej Janez še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem evangelij.
Zakorakali smo v drugo polovico adventnega časa. Če ste morda spremljali tudi Božjo besedo čez teden, ste opazili, da se od prvotne teme – govora o ponovnem prihodu – pozornost že usmerja k sv. Janezu Krstniku. Jezus večkrat govori o njem. Janez je dejansko tisti, ki je z javnim delovanjem kot zadnji prerok Stare zaveze pripravljal pot Odrešeniku. Nekaj o njem in njegovem delovanju bomo znova slišali in brali po koncu božične osmine in še zlasti na nedeljo Jezusovega krsta.
Poznamo Janezovo zgodbo – o njegovem rojstvu bo evangelij spregovoril čez nekaj dni – , kako je šel v puščavo in nato nastopil kot glasnik, predhodnik Mesije. Mnogi so ugibali, če ni morda on Mesija, pa je sam to zanikal. Oznanjal je spreobrnjenje, spremembo srca. Njegov nagovor je moral biti zelo pretresljiv, podobno kot Jona v Ninivah, kjer so se prebivalci prav tako spreobračali. Podobno lahko doživimo tudi ob nagovoru apostola Petra v Apostolskih delih. Janez je nagovarjal mnoge stanove v Sveti deželi. Poslušat so ga prihajali preprosti ljudje, tako Judje kot pogani. Tudi rimski vojaki, ki so verjetno imeli ukaz, da ga takoj primejo in odvedejo, če bi se izkazalo, da je prevratnik in sovražnik cesarske oblasti. Pa seveda tudi bogati pobiralci davkov, torej cestninarji. Dali so se mu tudi krstiti v odpuščanje grehov. To je bilo za mnoge točka preloma: potop v vodo je pomenil, da so postali novi ljudje. Stari človek v njih je umrl. Sedaj so potrebovali konkretna navodila za življenje.
Celotno misel si preberite TUKAJ.
