Piše: dr. Metod Berlec
Na tokratni naslovnici Demokracije smo upodobili predsednika vlade Roberta Goloba kot Ludvika XIV. Francoskega (1643–1715).
Slednji je bil znan kot Sončni kralj, ki je dal veliko na zunanji blišč. Nadaljeval je absolutistično politiko svojih predhodnikov, ki jo je še nadgradil. Znane so njegove besede: »L’état, c’est moi« – »Država, to sem jaz.« Cilj njegove notranje politike je bilo ustvariti in ohraniti sistem absolutne oblasti: kralj je neovirano vladal, ne da bi ga ogrožala predstavniška telesa, vendar s pomočjo ministrov in svetov, podrejenih njegovi volji. Državnih stanov ni skliceval, za parlament se večinoma ni menil. Visoko plemstvo je večinoma izključil iz političnih služb, napredovali pa so zvesti meščanski uradniki. Veljal je za mojstra vladarskih veščin. A za bliščem, ki ga je simboliziral zlasti novi, razkošni dvor v Versaillesu, in državniškimi uspehi v zunanji politiki so se skrivali problemi v notranji strukturi države − duhovna nesvoboda, razmajane državne finance in nazadovanje v gospodarstvu.
Zgoraj na kratko naštete značilnosti vladavine Sončnega kralja vsaj delno spominjajo na vladarske težnje slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba, vendar slednji niti približno ni mojster »vladarskih veščin« niti nima nikakršnih dosežkov na področju zunanje politike. Edino, v čemer mu je podoben, je, da si želi absolutne oblasti (sistematično podrejanje vseh treh vej oblasti in napadanje institucij, ki mu nastavijo ogledalo), in da mu ustreza blišč, ki ga prinaša funkcija predsednika vlade. In še to, da se slovenska država pod njegovo vlado sooča s številnimi strukturnimi problemi, z razmajanimi državnimi financami in nazadovanjem v gospodarstvu. Da mu nadvse ustreza blišč, je pokazal minuli konec tedna, ko se je udeležil slavnostnega odprtja prenovljene pariške katedrale Notre-Dame. Čeprav s Tino Gaber nista verna, sta prihitela na »edinstveni dogodek tako Francije kot Katoliške cerkve« samo zato, da sta se čisto mimogrede srečala z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, čeprav je Golob pred volitvami v ZDA označeval Trumpa kot predstavnika tistih, ki kršijo mednarodno pravo. »Danes ves svet čaka na te volitve, ker verjame, da se bo na njih odločalo spet o istih temah, o demokraciji in pravni državi. Vsi ti, ki kršijo mednarodno pravo, resno računajo na enega kandidata. Jaz pa verjamem, da celoten svobodomiselni svet računa na kandidatko.« A za dobro fotografijo, ki jo potem deli na družbenih omrežjih, je Golob z Gabrovo pripravljen narediti vse, tudi pozabiti na soja prejšnja politična prepričanja − če jih sploh ima − in ponižno čakati na nekaj trenutkov pozornosti s strani politika, čez katerega je prej na javno udrihal.
A vrnimo se h Golobovi totalitarnosti ter podrejanju vseh vej oblasti in državnih institucij. Na to kaže zmanjševanje proračunskih sredstev za ključne nadzorne institucije, kot sta Računsko sodišče RS in Državni svet RS. Se pravi instituciji, ki sta bili kritični do nekaterih ravnanj Golobove vlade. Je pa Golob prejšnji teden negodoval pred zaslišanjem na KPK in po njem. Čeprav gre za institucijo, ki se sistematično zlorablja za politične potrebe, so njegove besede, da se je moral pred komisijo zagovarjati, ker se je »zavzemal za depolitizacijo policije«, neverjetno sprenevedanje. Prej je namreč javno zatrjeval, da je zahteval »čiščenje janšistov«. Deloval je torej protiustavno. Že lani si je podredil nacionalno radiotelevizijo, sedaj skuša z višjimi plačami na svojo stran dobiti še ves javni sektor, posebej sodstvo. Zato je današnji protest v Celju, proti krivemu sojenju zelo upravičen.
P. S. Z današnjim dnem, 12. decembrom 2024, smo bili žal prisiljeni zvišati ceno revije Demokracija na 4,49 EUR za izvod. Za obstoječe naročnike se cena naročnine dvigne s 1. januarjem 2025. Po novem letu bo revija začela izhajati tudi v novi grafični preobleki. Upamo, da nas boste kljub temu še naprej kupovali/brali oz. bili naši naročniki, saj smo se znašli na udaru vladajoče totalitarne koalicije. Sam sem bil sredi novembra zaslišan na bežigrajski policiji zaradi rubrike Pogled v reviji. Ovadil me je levičarski aktivist Domen Savič, ki se predstavlja kot Državljan D in očitno nima početi nič pametnejšega, kot da igra vlogo udbovskega špiclja. V torek in sredo pa sta bila Jože Biščak in Boris Tomašič zaslišana pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo vodi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta. Komisija naj bi preiskovala sume nezakonitega financiranja političnih strank, a kot je javno priznala njena že nekdanja predsednica Mojca Šetinc Pašek, je bila ustanovljena z namenom obračuna z opozicijsko SDS in medijev, ki ji niso/nismo po volji. Seveda pa se bomo na uredništvu Demokracije potrudili, da bo revija čim boljša, da bo vredna branja.
