0.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Otroke iz porodnišnic kradli tudi po osamosvojitvi Slovenije? Natalija Franko o bratu, ki je bil rojen leta 1995 v Novem mestu

Piše: Moja Dolenjska

V sredo je v državnem zboru potekala seja preiskovalne komisije o primerih ukradenih otrok iz slovenskih porodnišnic med letoma 1965 in 1991. Na seji je pričala sestra ukradenega otroka z Dolenjske Natalija Franko.

Prepričana je, da je njen brat, rojen 1995, za katerega so v porodnišnici rekli, da je umrl, živ. Želi si, da se odprejo arhivi in da se izve resnica o domnevno umrlih otrocih.

Zgodba družine Franko se je začela 24. oktobra leta 1995, ko je mama v novomeški porodnišnici rodila zdravega otroka. Naslednji dan oziroma zjutraj so očetu povedali, da je otrok umrl, ker se je napil plodovne vode, mami pa so zvečer dejali, da je umrl zaradi pljučnice, je na seji dejala Natalija Franko. Dodala je, da ni bilo nobenega znaka, da bi bilo karkoli narobe z dojenčkom.

“Takoj po porodu je k mami prišla neka ženska in otroka odnesla ven, ne da bi ga mama videla ali objela,” je poudarila. Mami pa so nato dali injekcijo za zaustavitev laktacije mleka, saj so otroka zaradi “težav z dihanjem” prepeljali v ljubljanski klinični center.

Mama je na lastno odgovornost zapustila bolnišnico, še prej je otroku dala ime Andrej in podpisala izjavo, ki jo je naslednji dan preklicala, saj so ji rekli, da je umrl. Ob odhodu ni prejela nobene dokumentacije, je pa čez tri mesece od pogrebnega podjetja Žale prejela vabilo za raztros. Tam so staršema, ki sta želela vedeti, kje je pokopan, povedali, da je bil zemeljsko pokopan kot deček Franko, a je imel ime Andrej, je povedala Natalija Franko.

V nadaljevanju je opisala težave pri pridobivanju dokumentacije, tudi s pomočjo društva Izgubljeni otroci Slovenije. Uspelo ji je pridobiti nekatere podatke, a je ugotovila številne pomanjkljivosti in nedoslednosti v podatkih bolnišnic. Še danes ni nobenega podatka o rojstvu otroka, iz Ljubljane pa so dobili obsežno dokumentacijo, deloma neberljivo z različnimi podatki o rojstvu in smrti. “V dokumentaciji je tudi zapisano, da je moj brat imel rjave lase, a mama je rekla, da je imel svetle, pa tudi, da to ni njen otrok,” je dejala.

Poslanec Andrej Hoivik (SDS) jo je vprašal, kaj meni o kriminalistu, ki jo je klical pred dvema dnevoma, saj da potrebujejo vzorec DNK matere. “Če bi dali ta vzorec, bi tako naredili, da bi se ujemal s parafinskimi vzorci otroka. Mi smo to odklonili,” je še dejala Frankova. “Zelo me zanima, kar se zdaj dogaja, zato bomo preko komisije zahtevali te dokumente,” je bil jasen Hoivik.

Poslanec Aleksander Reberšek (NSi)pa je Nataliji Franko predlagal, naj poda imena in priimke tistih, za katere meni, da bi jih morali zaslišati na komisiji. Poslanca Predraga Bakovića (SD) je zanimalo, zakaj nastopa v materinem imenu. “Ker mama ne zmore to, je čustveno čisto zlomljena, kljub temu, da sta se kasneje rodila še dva otroka. Ta dogodek je za nas travma, ki je zarezala globoko v naša življenja,” mu je odgovorila Natalija Franko.

Komisija, ki jo vodi Alenka Jeraj, je na zaprtem delu seje zaslišala še dve priči, z delom pa nadaljuje.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine