Piše: STA, C. R.
Bolgarija in Romunija sta danes pozdravili odločitev notranjih ministrov članic EU o odpravi nadzora na mejah z njima. V skupnem sporočilu za javnost sta menili, da gre za zgodovinsko odločitev in poudarili, da je bil to njun ključni cilj od vstopa v EU leta 2007. Odločitev so pozdravili tudi v Evropski komisiji in madžarskem predsedstvu Sveta EU.
Za romunskega predsednika Klausa Iohannisa je odločitev o odpravi nadzora priznanje za dolgoletna prizadevanja in napredek. “Še naprej bomo ravnali odgovorno za zaščito in krepitev zunanjih meja EU,” je obljubil. Dodal je, da ta odločitev krepi varnost in enotnost EU.
Romunski notranji minister Catalin Predoiu je že pred odločitvijo poudaril, da bo Romunija okrepila schengen. “Pripravljeni smo na to, da bomo še naprej zvest in trden partner schengenskega območja. Skupaj s komisijo in drugimi državami članicami bomo delali, da bomo še utrdili svoj položaj,” je povedal.
“Zgodovinski trenutek,” pa je poudaril madžarski notranji minister Sandor Pinter, čigar država predseduje Svetu EU. Odpravo nadzora na notranjih kopenskih mejah z Bolgarijo in Romunijo ter med njima je označil za glavno prednostno nalogo madžarskega predsedstva. “Ta korak ne bo koristil le bolgarskim in romunskim državljanom, temveč tudi celotni EU,” je še menil.
Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je izpostavil, da bo Evropa po odločitvi notranjih ministrov močnejša, varnejša in bolj konkurenčna. Schegnensko območje pa je v zapisu na omrežju X označil za enega najbolj otipljivih dosežkov EU ter največje območje prostega gibanja brez mejnega nadzora na svetu.
Polnopravno članstvo Romunije in Bolgarije v EU je omogočil umik veta Avstrije, ki je njunemu polnemu vstopu v schengensko območje nasprotovala zaradi nevarnosti nezakonitih migracij.
“Prav in pomembno je bilo, da smo si vzeli dve leti časa za sprejetje konkretnih ukrepov glede vprašanja schengna, da bi izboljšali razmere na zunanjih mejah na tej poti nezakonitih migracij,” je pred glasovanjem dejal avstrijski notranji minister Gerhard Karner.
Ob tem se je Romuniji in Bolgariji zahvalil za intenzivno in dobro sodelovanje pri zmanjševanju nezakonitih migracij. Zatrdil je še, da avstrijski veto ni bil usmerjen proti njima, temveč je bil po njegovih besedah nujen, ker so nezakonite migracije množično prizadele Avstrijo.
V skladu z današnjo odločitvijo bodo 1. januarja prihodnje leto na kopenskih mejah Romunije in Bolgarije z drugimi članicami schengenskega območja in na meji med njima odpravili sistematično preverjanje oseb.
Bodo pa v skladu z dogovorom notranjih ministrov Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije, ki je omogočil današnjo odločitev, na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengeskim zakonikom. Ta omogoča začasno ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Poleg tega dogovor, sklenjen 22. novembra v Budimpešti, vključuje mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo.
Bolgarija in Romunija, ki sta članici EU od leta 2007, sta tako po več kot desetletju prizadevanj vendarle dočakali polnopravno članstvo v schengenskem prostoru. Nadzor na njunih zračnih in pomorskih mejah z drugimi članicami schengna je bil odpravljen že konec marca letos.
