Piše: G. B.
V novi številki Demokracije lahko preberete o obračunavanju predsednika vlade Roberta Goloba z državnimi institucijami, ki so mu nastavile kritično ogledalo. Razkrivamo, kako skuša vladni propagandni aparat na silo vzdrževati zloščeno podobo Roberta Goloba in njegove razvpite spremljevalke. Objavljamo intervjuje z vojnim fotografom Eddy-em van Wessel-om, Jožetom Podgorškom, Blažem Cvarom in Jankom Boštjančičem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Sodobne demokracije temeljijo na spoštovanju delitve oblasti, dialogu med institucijami in vključevanju širše javnosti v sprejemanje odločitev. V Sloveniji pa postaja vse bolj očitno, da predsednik vlade Robert Golob v svojem mandatu postavlja lasten vpliv oziroma sebe nad načela sodelovanja in odgovornosti. Njegove poteze vse pogosteje spominjajo na absolutistični način vladanja, kjer se v duhu Ludvika XIV., ki je nekoč izjavil: »Država, to sem jaz,« ustvarja vtis, da Golobova vizija države izključuje pluralnost in politično raznolikost.
Robert Golob ključne odločitve sprejema v tesnem krogu svoje ekipe ali kar sam, kar posledično zmanjšuje vpliv drugih političnih strank, strokovnjakov ali civilne družbe. Po besedah številnih političnih analitikov ta centralizacija moči pomeni oslabljen dialog z opozicijo, manjšimi političnimi strankami in javnostjo. Opozicija, predvsem Slovenska demokratska stranka (SDS), že od začetka njegovega mandata izpostavlja, da številne odločitve niso bile sprejete s širšim političnim konsenzom, kar pomeni, da so mnoge odločitve izvedene brez ustreznega posvetovanja ali soglasja s ključnimi deležniki. Nujno potrebnih reform pa ta vlada tako ne sprejema, zato država tone.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Cesarjeva nova oblačila bledijo, trenutek resnice je vse bližje
Je Golobova vlada, ki jo je pred kratkim zapustil še en član, prišla na konec svoje poti in ali se bliža trenutek velikega upora proti vladavini stare nomenklature? Zadnji dogodki kažejo, da skuša propagandni aparat na silo vzdrževati zloščeno podobo premierja in njegove spremljevalke. Po pošastnem debaklu opravičevanja nezakonitega imenovanja direktorja policije in sočasno nevarnih provokacijah iz vrst policistov v civilu na protestnem shodu v Celju (čemur so sledile še politične grožnje o morebitni prepovedi podobnih shodov) je sledil zadnji veliki poskus, da bi Roberta Goloba javnomnenjsko obdržali nad vodo. Ko je namreč prejšnji teden svet obkrožila novica, da bo na odprtju prenovljene katedrale Notre-Dame v Parizu, ki je bila pred petimi leti požgana, tudi novi ameriški predsednik Donald Trump, je kabinet predsednika Vlade RS pohitel z obvestilom, da se bo odprtja udeležil tudi premier Golob. To je še samo po sebi napovedovalo novo epizodo Golobovih zdrsov na mednarodnem parketu ob dejstvu, da je tik pred pariško prireditvijo padla francoska vlada.
Intervju: Eddy van Wessel
“Rusija ne napada samo z vojaki, ampak tudi z dezinformacijami. Pravzaprav ves čas poskuša uničiti enotnost Evrope, da bi ta postala šibka. Lahko si predstavljam, da bo prišlo do neke vrste zamrznjene vojne ali mirovnega dogovora v Ukrajini. Vendar s tem se Rusija ne bo ustavila, saj ima največjo vojsko doslej in kopiči zaloge, dobila je vojake iz Severne Koreje. Kremelj bo našel drugo državo, ki jo bo napadel. Bil sem v Čečeniji in so me bombardirali Rusi, potem sem bil v Alepu z odporniškimi silami, s Svobodno sirsko vojsko in spet me je bombardirala Rusija, bil sem v Ukrajini in spet me bombardira Rusija. To pove, da je Rusija agresorska država. Čeprav poznam veliko Rusov, ki so zelo v redu, pa sta ruska vlada in ruski režim zelo agresivna,” je v intervjuju za Demokracijo povedal nizozemski vojni fotograf Eddy van Wessel.
Škandalozna zloraba oblasti s strani vladajočih
Na Okrožnem sodišču v Celju se nadaljuje maratonsko kafkovsko sojenje v zadevi Trenta. Prav tako pa se pred omenjenim sodiščem znova obeta protestni shod proti skorumpiranemu slovenskemu sodstvu z zahtevami po pravičnem sojenju. »Poziv vsem udeležencem shoda 12. 12. v Celju. Bodite mirni in ne nasedajte provokacijam. Zelo zanesljiv vir: ‘Informacija iz celjske policije: za protest 12. 12. bo spet veliko policistov v civilu, skušali bodo sprovocirati ljudi, da bodo lahko ukrepali in proteste prikazali kot nasilne,’« pa je že v začetku tedna na omrežju X opozarjal Boris Tomašič. O današnjem protestu bomo več pisali v naslednji številki, tokrat pa moramo opozoriti na sejo Odbora DZ za pravosodje, ki jo je vodila poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. Omenjena seja, ki je prejšnji četrtek potekala več kot šest ur, se je na žalost koalicijskih poslancev obrnila proti njim samim, saj smo tisti, ki smo sejo spremljali, (znova) imeli možnost videti, kako vladajoči škandalozno zlorabljajo oblast. »Ob takšnem diktatorsko histeričnem vedenju se ne postavlja le vprašanje, ali gre za osebnostno motnjo predsednice odbora, ampak za vprašanje obstoja parlamentarne demokracije v Sloveniji,« je vodenje omenjene seje odbora za pravosodje ocenila evropska poslanka Romana Tomc (SDS).
Primer Kučanove bančnice, ki razgalja dvojna merila sodstva
Probanka je bila ena manjših zasebnih slovenskih bank, ki se je med finančno krizo zaradi slabih poslovnih odločitev znašla v likvidaciji. Financirali so vrsto propadlih prevzemov, od Merkurja do Viatorja & Vektorja, za katerimi so ostali davkoplačevalcem visoki dolgovi. Financirali so projekte od Slovenije prek Bolgarije do Ukrajine. Praviloma je šlo samo za drage nakupe zemljišč – kam so šle milijonske razlike v ceni, v mnogih primerih ni jasno. Vodilni Probanke pa so kreditirali tudi lastni menedžerski prevzem. Hkrati so izdatno financirali še prevzeme Tomaža Ročnika – brata predsednice uprave Probanke Romane Pajenk. Samo Ročnikovo lastniško omrežje je na koncu pustilo za seboj blizu 100 milijonov evrov dolgov. Bančna luknja Probanke je po različnih virih znašala približno 176 milijonov evrov, kar je bil znesek, potreben za dokapitalizacijo s strani države. Poleg Probanke je bila v sanacijo vključena tudi Factor banka, še ena t. i. tajkunska banka. Skupni strošek t. i. slovenskega bančnega sistema oziroma tajkunov pa je bil okoli 5 milijard evrov.
Mussolini in Tito častna meščana Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025
V Primorskem dnevniku (14. 11. 2024) je npr. Matjaž Nemec med drugim zapisal, da bo pisno sporočil goriškemu županu Rudolfu Ziberni, naj bi »dokončno opravili s poveličevanjem fašizma v našem prostoru« in šli po poti sodelovanja, »ki ga ponuja ravno EPK …«. V istem sestavku je bila objavljena tudi izjava Gibanja Svoboda, da se ni mogoče sprijazniti s tem, »da bi naziv EPK nosilo mesto, katerega častni član je Benito Mussolini, ki pooseblja zatiranje drugih narodov in kultur …«. In kot zadnje smo v tekstu prebrali tudi izjavo Društva TIGR Primorske, ki je med drugim opozorilo na Mussolinijev govor v Gorici leta 1938, da je »treba izkoreniniti ta prekleti rod« (Slovence, op. avt.), »kar je potem Mussolini tudi načrtno počel« (s požigom Narodnega doma v Trstu, z obsojanjem na smrt in streljanjem tigrovcev in borbašev z Gentilijevo reformo, ki je poskušala oropati Slovence njihovega jezika idr.). Z gornjimi stališči in zgražanjem se strinjam, vendar bi k gornjim izjavam dodal še veliko stvari, ki so jih navedeni kritiki zamolčali.
Sirski uporniki strmoglavili Asada
Preteklo nedeljo se je s padcem Damaska in z begom sirskega predsednika Bašarja al Asada končala ena od faz sirske državljanske vojne, ki divja še od marca leta 2011. Država je namreč razdeljena na območja, ki si jih prisvajajo vse mogoče oborožene formacije in ki jih bolj ali manj odkrito podpirajo tuje države. Seveda ne manjka niti lokalnih samostojnih oboroženih formacij in v takšnem kaosu je nemogoče predvideti, kako se bo situacija na koncu razpletla. Asadov režim je bil skupni imenovalec, proti kateremu so delovale vse omenjene milice, čeprav imajo tudi same svoje interese in svoje lastne vizije, kako bi morala biti urejena Sirija po odhodu al Asada in strmoglavljenju režima stranke Baath.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Jože Biščak, Stane Granda, Vinko Gorenak, Matevž Tomšič, Štefan Šumah, Borut Korun, Keith Miles in Janez Remškar.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
