Piše: A. H. (Nova24TV.si)
Na Specializirano državno tožilstvo je danes zaradi nakupa razpadajoče sodne stavbe na Litijski v Ljubljani priromala kazenska ovadba zoper podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča in nekdanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.
Spomnimo. Afera za 6 milijonov evrov preplačane stavbe, ki jo je od kupca po klavzuli videno-kupljeno kupilo Ministrstvo za pravosodje, velja za pravi sod karbida za slovensko tranzicijsko levico. Lani decembra je finančni minister Klemen Boštjančič s tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan dogovoril, da bo zagotovil sredstva za nakup stavbe na Litijski. Sledila je prerazporeditev sredstev iz državne rezerve, kršitve zakona, ki ureja javne finance, kršitve vseh mogočih rokov in postopkov. Kmalu po podpisu 7,7 milijona evrov težke kupoprodajne pogodbe pa se je izkazalo, da pri nakupu razpadajoče stavbe marsikaj ni šlo tako kot bi moralo iti, čeprav je Švarc Pipanova sprva zagotavljala, da so skrbi odveč.
Kazensko ovadbo spisali v civilni iniciativi
Pod kazensko ovadbo Švarc Pipanove in Boštjančiča se je podpisala Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije. Kot slednji trdijo, na podlagi zbranih obvestil in dokazov utemeljeno sumijo, da sta minister za finance RS Klemen Boštjančič in nekdanja ministrica za pravosodje RS Dominika Švarc Pipan izvršila kazniva dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestnega dela v službi in oškodovanja javnih sredstev. “V sostorilstvu in naklepno” sta po njihovih besedah “zaobšla zakonske predpise in si več predpisov prilagodila po svoje, da sta lahko nezakonito realizirala nakup nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja”.
V zvezi z nekdanjo pravosodno ministrico izpostavljajo, da je “kot najvišja predstavnica pravosodja, 28.12.2023 podpisala pogodbo o nakupu nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja, ki je že več let v zelo slabem stanju”. Kot odgovorna oseba Ministrstva za pravosodje, je po njihovo “v sostorilstvu z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem poskrbela, da je pogodba, sestavljena na štirih straneh, po sistemu videno-kupljeno in brez vseh finančnih varovalk, po hitrem postopku podpisana, ter naslednji dan, 29.12.2023, kupnina v celoti plačana iz sredstev proračuna RS, v višini ca. 7.700.000 EUR, od tega so bila v višini 6.500.000 EUR nezakonito zagotovljena sredstva iz proračunske rezerve”. Poudarjajo, da je slednja pri tem “zlorabila svoj položaj in zakonske predpise, zaobšla in po svoje priredila zakonske predpise o ravnanju z javnimi, proračunskimi sredstvi”.
Izgradnji nove sodne stavbe ni bila naklonjena
Kot so med drugim navedli v ovadbi, je Švarc Pipanova sprejela odločitev, da se projekt izgradnje nove sodne stavbe ne bo izvedel. Slednje pa podkrepila z naročenim dokumentom Analizo prostorske problematike na področju pravosodja. S tem je po besedah iniciative zagotovila, da finančno ministrstvo ni podalo soglasja k oddaji javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije s prvonagrajenim natečajnikom podjetjem Bevk Perović arhitekti, projektiranje, d.o.o v višini 7.658.550,00 EUR z DDV, s tem pa se je odprla pot do nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani.
Izkazala proaktivno vlogo
“Njena proaktivna vloga, izražena volja in oblastno odločanje o nakupu poslovne stavbe na Litijski cesti 51, v Ljubljani, na hitenje pri podpisu pogodbe in celotno plačilo kupnine takoj naslednji dan”, po njihovih besedah dokazuje naklep pri storitvi očitanih kaznivih dejanj decembra lani. Kot poudarjajo ob tem, javne dostopne informacije kažejo, da je bila Švarc Pipanova s strani zaposlenih na ministrstvu, ki ga je vodila, opozorjena na potencialna tveganja hitenja pri nakupu. “Zavestno in načrtno je zaposlenim na Ministrstvu za pravosodje odredila pripravo in pridobitev vseh dokumentov in podatkov za izvedbo vseh potrebnih postopkov za izvedbo nakupa poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani”, navajajo.
Spomnili so tudi na podane izjave s strani nekdanje ministrice na 13. nujni seji Odbora za pravosodje Državnega zbora RS po navedbah iniciative med drugim kažejo, da je sprejela odločitev, da bo reševala prostorsko problematiko pravosodnih organov po scenariju nakupa stavb. “Bomo pristopili k reševanju tega problema predvsem na način postopnega prehajanja od najemniške politike oziroma najemanja prostorov v Ljubljani k lastniški politiki, torej k lastniškemu prevzemanju teh prostorov”, je namreč izjavila. “Kar nekaj možnosti že imamo tudi v Ljubljani nagledanih”, je izjava, ki kaže, da je bila seznanjena in je poznala potencialne stavbe v Ljubljani za nakup. O jasno izdelanem časovnem načrtu pa po njihovi besedah priča izjava: “in bomo v relativno kratkem času lahko tudi predstavili ta scenarij v podrobnosti, kako smo si ga zamislili”.
Očitek: “Z opustitvijo dolžnega ravnanja ni ravnala s potrebno pazljivostjo”
V zvezi s Švarc Pipanovo navajajo, da je bila “pravočasno in podrobno seznanjena z vsebino investicijske dokumentacije za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, kar se dokazuje s tem, da jo je imela na voljo, jo je pregledala, zavestno potrdila in podpisala”. Prav tako izpostavljajo, da je “vodila in sodelovala na številnih pogovorih z ministrom za finance in njegovimi sodelavkami in sodelavci, kjer so potekala usklajevanja za zagotovitev sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani”. V funkciji ministrice je po njihovo “jasno, zavestno in načrtno predlagala zagotovitev proračunskih sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, ob zavestni pomoči ministra za finance in njegovih sodelavk in sodelavcev”.
“Ob zavedanju Dominike Švarc Pipan, da gre za nezakonito prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve, je zavestno, načrtno in naklepno, očitno s ciljem zagotovitve proračunskih sredstev za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, prispevala k potrditvi Sklepa Vlade RS z dne 22. 12. 2023, in s tem zavestno in načrtno ter naklepno omogočila nadaljnje postopke za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani”, se še glasi očitek. Prav tako pa je tudi izpostavljeno, da je nekdanja ministrica z opustitvijo dolžnega ravnanja “ni ravnala s potrebno pazljivostjo, saj bi se kot pravosodna ministrica morala zavedati, da lahko stori nezakonito dejanje”.
Pri pregledu in analizi zakonodaje in podzakonskih aktov so predstavniki Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije med drugim ugotovili, “da je bilo Ministrstvo za finance in s tem minister za finance Klemen Boštjančič predhodno seznanjen z investicijsko dokumentacijo, ki je bila podlaga za kasnejši nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani”, s slednjo, ki je predstavljala podlago za kasnejši nakup, pa “se je ministrstvo tudi strinjalo”. Nato so opomnili, da je v Uredbi o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna navedeno, da se “projekt oz. ukrep uvrsti v načrt razvojnih programov (NRP), če je izvedljiv v predvidenem obdobju”. “Večje spremembe načrta razvojnih programov v zvezi z določenim projektom se lahko izvedejo po tem postopku največ dvakrat v tekočem letu, do vključno 17. oktobra.”
Po njihovih ugotovitvah je pravosodno ministrstvo 22. decembra lani na zahtevo Ministrstva za finance, na “Ministrstvo za finance posredovalo dopis/prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun “Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov”.” Finančno ministrstvo je vlogo obravnavalo in jo potrdilo kot ustrezno, še isti dan pa je bilo na vlado posredovano vladno gradivo za prerazporeditev sredstev na projekt nakupa poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, ki je bilo tudi potrjeno. “Pri tem opozarjamo, da navedeni projekt v Načrtu razvojnih programov sploh ni obstajal.” Prav tako pa so v iniciativi tudi opozorili, da je šlo za zavajanje, ko se je predstavljalo javno, da je šlo za razporeditev sredstev iz splošne proračunske rezervacije, finančno ministrstvo je namreč razporedilo sredstva iz proračunske rezerve na proračunsko postavko Ministrstva za pravosodje – investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO.
Celo uslužbenci Ministrstva za pravosodje naj bi podvomili v možnost izvedbe plačila iz proračunske rezerve
Poudarili so, da se sredstva iz proračunske rezerve uporablja za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. “Vsi deležniki in odgovorne osebe so bili seznanjeni s potrebnimi dejstvi in okoliščinami, ter je po naših podatkih celo uslužbenci Ministrstva za pravosodje predhodno podvomili v možnost izvedbe plačila nakupa predmetne nepremičnine iz proračunske rezerve ter o tem pravočasno in jasno opozorili takratno ministrico Dominiko Švarc Pipan”, je mogoče razbrati iz kazenske ovadbe. Prepričani so, da za določila Zakona o javnih financah in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS, vedele vse odgovorne osebe, od ministra za finance, državnih sekretark ministrstva za finance Saše Jazbec in Gordane Pipan do državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Igorja Šoltesa. Ta določila so omenjeni po besedah iniciative “zavestno, načrtno in naklepno kršili”. Enako pa pravijo, da velja tudi za vse odgovorne osebe Službe Vlade RS za zakonodajo.
Finančni minister, takratna pravosodna ministrica, Služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik Vlade RS Robert Golob, so po navedbah iniciative “s svojim ravnanjem kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva, na proračunsko postavko Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO v višini 6.500.000,00 evrov”. Z odločitvijo, da se nakup izvede do 29. decembra lani, sta finančni minister in Švarc Pipanova po mnenju iniciative sprejela nerazumno odločitev, saj nakup stavbe ni predstavljal neobhodne nujnosti, prav tako pa se sta s tem “zavestno tvegala pomanjkljive dogovore v pogodbi in se z nerazumno odločitvijo podvrgla morebitnim sankcijam, ki jih takšna tveganja lahko sprožijo”. Kot pravijo, so prepričani, da je finančno ministrstvo z odločitvijo Boštjančiča, da se nakup poslovne stavbe izvede najkasneje do tedaj, “zaobšlo oz. si prilagodilo več svojih predpisov, predvsem tistih, ki predpisujejo roke pri zaključevanju proračuna za iztekajoče se leto”.
Predlagajo, da se preuči tudi vlogo premierja
Švarc Pipanova in Boštjančič sta po njihovo kot uradni osebi ali javna uslužbenca “zavestno kršila predpise, opuščala dolžno nadzorstvo, drugače povzročila in omogočila nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večjo premoženjsko korist, čeprav sta predvidevala, oziroma bi morala in mogla predvidevati, da lahko zaradi tega za javna sredstva nastane večja premoženjska škoda in je ta tudi res nastala”. Kot pravijo, so njihove navedbe osnovane na podlagi materialnih, listinskih dokazov, veljavni zakonodaji in javno dostopnih in preverljivih informacijah. Specializirano državno tožilstvo so pozvali k preučitvi njihove kazenske ovadbe, prav tako pa so predlagali, da se temeljito preuči vlogo premierja, katerega ravno tako sumijo sostorilstva pri izvršitvi v omenjeni kazenski ovadbi opisanih kaznivih dejanj. Menijo namreč, da je tudi slednji kršil določila Zakona o javnih financah in druge predpise s svojega področja.
