Piše: A. G. (Nova24TV.si)
Kot smo prvi poročali, je notranjo revizorko in forenzično preiskovalko Suzano Hötzl na Ministrstvu za pravosodje ob prihodu v službo, prvi dan po bolniškem staležu, pričakalo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Hötzlova je namreč v poročilu v zvezi nakupom propadajoče sodne stavbe na Litijski opozorila na nezakonito prerazporejanje sredstev v vrednosti 6 in pol milijona evrov, kar pomeni grobo kršitev zakona, ki ureja javne finance. Poročilo bremeni finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba. O očitanih kršitvah smo se pogovarjali z njenim odvetnikom Klemnom Golobom, ki je zavrnil očitke o preseganju pristojnosti, uporabi manj verodostojnih dokazov ter domnevnem posredovanju revizijskega poročila medijem. Poudaril je, da gre za načrtovan poskus diskreditacije njegove stranke, ki se je s svojim delovanjem zgolj držala strokovnih standardov notranje revizije.
Izdano opozorilo pred redno odpovedjo je neutemeljeno in nezakonito, kot tako pa predstavlja nedopusten pritisk na mojo stranko, ki ima tudi znake t. i. mobinga. Temelji na netočnem povzemanju netočnih podatkov iz končnega poročila UNP,” je jasno povedal odvetnik Klemen Golob.
Podobno je kasneje ugotovilo še računsko sodišče, kjer so dejali, da je bila investicijska dokumentacija “absolutno nepopolno, nepravilno pripravljena v nasprotju s pravili in nasprotju z zakoni, ki veljajo na tem področju”.
Ali gre morda za ustrahovanje in za kaznovanje zaposlene z odpovedjo brez konkretne utemeljitve, le ker se ni podredila navodilom oblastnikom, smo vprašali njenega odvetnika Klemna Goloba, ki je že dejal, da ima opozorilo pred odpovedjo znake mobinga ter da se “ob prebiranju tega poročila urada nikakor ne more otresti občutka, da gre za politično motivirano pripravo poročila, da se gospo Hötzl diskreditira”.
Očitek o prekoračitvi pristojnosti
V opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga so Suzani Hötzl v zvezi z njeno izvedbo notranje revizije procesa nakupa poslovnih prostorov na Litijski kot prvo očitali prekoračitev pristojnosti. Predmet revizije naj bi vključeval postopke in procese, ki so v pristojnosti drugih organov, kot sta Ministrstvo za finance in Vlada RS, kar naj ne bi bilo v skladu z veljavnimi pravili o delovanju notranje revizije. Ker pa očitki letijo ravno na Boštjančiča, šefa Ministrstva za finance, in Goloba, šefa vlade, ji sedaj očitajo, da je prekoračila pristojnost. Zapisali so, da je kot “predmet notranjerevizijskega pregleda obravnavala tudi postopke, procese in odgovorne osebe, ki presegajo omenjeno revizijsko okolje (denimo postopke v pristojnosti Ministrstva za finance in Vlade Republike Slovenije)”, in ji očitali, da je omenjene izsledke celo vključila med pomembnejše ugotovitve.
Odvetnik Golob odgovarja, da notranja revizija ni presegla pristojnosti, ki so bile dodeljene revizorki. “Moja stranka kot vodja revizije je v končnem poročilu posebej izpostavila, da je pri zagotovitvi finančnih sredstev za izvedbo procesa nakupa predmetne stavbe (kar je bil nedvomno ključni del procesa nakupa stavbe) prišlo do suma nezakonite prerazporeditve proračunskih sredstev, pri čemer je moja stranka kot vodja revizije Ministrstva za pravosodje opozorila na zaznano kršitev. Prerazporeditev proračunskih sredstev je imela za posledico obvezujoče nadaljnje aktivnosti Ministrstva za pravosodje v tem procesu, kar pomeni, da tega dejstva v okviru notranje revizije ni bilo mogoče spregledati. Spregled tega dejstva bi bil nelogičen (gre za soodvisnost in zaporednost postopkovnih ravnanj več institucij, kar je imelo neposredno posledico na ravnanja Ministrstva za pravosodje) in strokovno neutemeljen, celo več, kazal bi na sum prikritja zaznanih procesnih neskladnosti. Notranji revizor mora po sami nujnosti revizorskega delovanja na vsakršno opaženo neskladnost oziroma nepravilnost nemudoma opozoriti, četudi le-ta spada pod nadzor drugega organa.”
Očitek o izključitvi uslužbenk in dokazih
Hötzlovi so še očitali, da v notranjo revizijo ni vključila javnih uslužbenk Ane Pirc Bricelj in Lucije Remec, ki sta bili odgovorni za obravnavano področje. To naj bi vplivalo na kakovost in nepristranskost revizijskega postopka. Očita se ji tudi, da je zavrnila zahteve po popravkih določenih navedb v osnutku poročila, ki so jih posredovale prejemnice osnutka poročila. Uporabljala naj bi manj verodostojna dokazila, na katerih je utemeljevala revizijske izide.
Odvetnik Golob pravi, da sta bili obe uslužbenki seznanjeni s potekom izvajanja NR pregleda Litijska 51 (ob primopredaji poslov naslednji odgovorni osebi in po elektronski pošti 20. 5. 2024). “Odgovorni osebi revidiranega področja sta postali šele v letu 2024 in v procesu nakupa revidirane nepremičnine nista sodelovali. Z vsebino notranje revizije Litijska 51 sta bili seznanjeni z Osnutkom poročila dne 5. 6. 2024, na katerega sta imeli možnost podati svoje pripombe. Te pripombe so imele uslužbenke pripravljene že na razčiščevalnem sestanku dne 10. 6. 2024 in jih takrat niso predložile. Tudi po določitvi krajšega roka za oddajo pripomb do 14. 6. 2024 v skladu z 2. točko 34. člena Pravilnika so pripombe posredovale po preteku določenega roka oziroma po uradnem delovnem času. V skladu z Uredbo o delovnem času v organih državne uprave je obvezna prisotnost uslužbencev v petek do 16.30 ure. Pri tem ni bil določen rok po ZUP-u, tudi ni bila posebej določena ura, do kdaj je potrebno oddati pripombe, saj v konkretnem primeru gre za interno zadevo znotraj organa, kjer se uradna pisanja posredujejo v okviru uradnega delovnega časa. Vse, kar je predloženo po uradnem delovnem času, ko ima javni uslužbenec proste ure in pravico do odklopa, se lahko obravnava kot psihično nasilje oz. trpinčenje na delovnem mestu. Končno poročilo je bilo v sistemu Krpan evidentirano ob 17:09 uri, pripombe na Osnutek poročila pa so podale Ana Pirc Bricelj ob 17:08, Saša Renko ob 18:01 in 23:15 ter Lucija Remec ob 19:07 uri.”
Zahteve po popravku niso bile zavrnjene!
Odvetnik je zanikal tudi očitek, da so bile zahteve po popravku Osnutka revizijskega poročila zavrnjene kljub listinskim dokazilom. “Moja stranka kot vodja Službe za notranjo revizijo je kot izvajalka notranje revizije ravnala v skladu s 16. členom Pravilnika, kjer notranji revizor po svoji strokovni presoji sam, kot strokovno neodvisen, odloči in v odgovorih utemelji, da pripombe, ki so utemeljene, podkrepljene z argumenti in spreminjajo zaključke revizijskega poročila, v Končnem poročilu upošteva, in zakaj splošnih, neutemeljenih pripomb ne more upoštevati. V odgovorih na pripombe se je moja stranka kot vodja Službe za notranjo revizijo do vsake pripombe posebej opredelila ter vsem udeležencem po e-pošti posredovala na vpogled tako pripombe kot tudi odgovore. Na te odgovore omenjene uslužbenke niso podale nobenega odziva.”
Golob: Dokazi so bili verodostojni in strokovni
Odvetnik je še dejal, da Hötzlova ostro zavrača vse očitke, da so se pri izvajanju notranje revizije kot dokazila pogosto uporabljali manj verodostojni dokazi. Kot vodja Službe za notranjo revizijo na Ministrstvu za pravosodje je pri izvajanju notranje revizije strogo sledila strokovnemu skepticizmu in cilju ustreznosti, zadostnosti, primernosti in zanesljivosti informacij, ki jih je pri izvedbi notranje revizije uporabila kot revizijske dokaze, pravi Golob ter dodaja, da je vse upoštevane dokaze ocenjevala tako, da jih je smiselno in pregledno povezala v revizijske ugotovitve. “Na podlagi ugotovitev in s pomočjo neodvisne strokovne presoje je oblikovala revizijske zaključke. Z upoštevanimi dokazi je pridobila ustrezne odgovore na zastavljena revizijska vprašanja.”
Očitek škodovanja interesom delodajalca
Ker so bili nekateri izsledki končnega poročila objavljeni v medijih, so ji očitali, da “moralno škodujejo oziroma bi lahko škodovali interesom delodajalca”. Po njihovih besedah je z ravnanjem “naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja”. Na ta očitek Golob odgovarja, da Hötzlova ni poročila posredovala nobenemu mediju, prav tako ni govorila z nobenim novinarjem, ter da je vsa pojasnila podajala preko uradne službe za stike z javnostjo.
V zaključku je odvetnik Hötzlove Klemen Golob še povedal, da izdano opozorilo pred redno odpovedjo, ki je evidentno neutemeljeno in posledično nezakonito, temelji na netočnem povzemanju netočnih podatkov iz končnega poročila UNP. “V imenu svoje stranke bom uporabil vsa dopustna pravna sredstva zoper izdano opozorilo.”
