Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Ministrstvo za pravosodje je naročilo zunanjo revizijo nakupa stavbe na Litijski cesti, ki je stala 7,7 milijona evrov, kljub obstoječima notranji reviziji in reviziji računskega sodišča, ki sta opozorili na kršitve, povezane z Ministrom za finance in predsednikom vlade. Zunanja revizija, ki je stala približno 40.000 evrov, je bila izvedena brez nadzora notranje revizije, kar je v nasprotju z zakonskimi določili, poroča Preiskovalno.si. Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je, da je ministrica Andreja Katič zasebnemu podjetju Ernst & Young podelila prost dostop do občutljivih podatkov Ministrstva za pravosodje, vključno z osebnimi in tajnimi podatki.
Zunanja revizija nakupa stavbe na Litijski cesti je bila izvedena v nasprotju z določili 22. člena Pravilnika o organiziranosti in delovanju skupne službe za notranjo revizijo. Ta člen predpisuje, da lahko ministrstvo angažira zunanje strokovnjake le, če nima ustrezno usposobljenih kadrov, pri čemer mora delo zunanjih strokovnjakov nadzirati notranja revizijska služba, poroča Preiskovalno.si.
Vendar pa naj notranja revizorka Suzana Hötzl sploh ne bi bila obveščena o izvedbi te revizije, ministrstvo pa ji je odvzelo pravico nadzora, kar je v nasprotju s pravilnikom.
Zakaj rezultati še niso predstavljeni javnosti?
Postopek angažiranja družbe Ernst & Young za izvedbo revizije je bil izveden hitro in brez jasnih smernic, Ministrstvo za pravosodje pa ni razkrilo, kdo iz revizijske družbe izvaja revizijo in ali so strokovnjaki sploh ustrezno usposobljeni. Revizija je imela 40 dni časa, vendar rezultati še niso bili predstavljeni javnosti. Pojavljajo se vprašanja, ali je bil namen zunanje revizije zmanjšati odgovornost ministra za finance Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba za sporni nakup stavbe na Litijski cesti.
Kar pri tej zgodbi najbolj bode v oči, pa je podatek, da je ministrica Andreja Katič podjetju Ernst & Young očitno omogočila prost dostop do vseh podatkov Ministrstva za pravosodje, vključno z občutljivimi osebnimi in tajnimi podatki, brez nadzora nad tem, kdo dostopa do teh informacij.
Afera, bolj sporna kot slovenski Watergate
Ta afera se zlahka lahko kosa z odtekanjem tajnih podatkov iz Finančne uprave RS (Fursa), kar lahko poimenujemo kot slovensko afero Watergate, pri kateri je šlo za enega največjih političnih škandalov v državi, povezanih s pridobitvijo tajnih in zaupnih podatkov. Spomnimo, da je nekdanja predsednica parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedovoljenega financiranja političnih strank in nekatere medije, Mojca Šetinc Pašek, nedavno razkrila, da je Furs v državni zbor posredoval zelo obsežno dokumentacijo, ki naj bi razkrivala davčne tajnosti podjetij ter povezanih pravnih in fizičnih oseb za obdobje 15 let, od leta 2008 torej.
V tem primeru pa je bil zunanjim revizorjem, kar je še bolj sporno, omogočen prost dostop do vseh dokumentov na ministrstvu, tudi občutljivih, tajnih zdravstvenih ali osebnih podatkov.
Je ministrstvo “žrtvovalo” prost dostop do vseh svojih dokumentov za reševanje finančnega ministra in predsednika vlade v aferi Litijska?
Na Ministrstvo za pravosodje smo naslovili vprašanja, kako je potekal postopek izbire družbe Ernst & Young za izvedbo zunanje revizije ter kako upravičuje omogočanje prostega dostopa podjetju Ernst & Young do vseh podatkov, vključno z osebnimi in tajnimi informacijami. Kako ministrstvo zagotavlja skladnost s predpisi o varovanju osebnih podatkov ter zakaj rezultati zunanje revizije še niso bili javno predstavljeni? Najbolj pomembno pa je, ali je ministrstvo “žrtvovalo” prost dostop do vseh svojih dokumentov ter nenazadnje 40.000 € za prikrivanje resnice ali poskus, kako oprati finančnega ministra in predsednika vlade?
