Koper ima novega škofa, tja odhaja dr. Peter Štumpf!

Piše: Gašper Blažič

Murskosoboški škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference dr. Peter Štumpf ima novo službo. Po novem bo škof v Kopru. 

Tiskovni urad Svetega sedeža je danes ob 12. uri objavil novo imenovanje škofa ordinarija v Škofiji Koper. Sveti oče Frančišek je na to mesto imenoval dosedanjega soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, so sporočili iz Slovenske škofovske konference. Ugibanj o tem, kdo bo nasledil dosedanjega koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka, je s tem konec. Na imenovanje svojega naslednika je škof Bizjak čakal skoraj tri leta.

Prvi redni škof obnovljene in povečane koprske škofije je leta 1977 postal njen dotedanji administrator dr. Janez Jenko (doma z Gorenjske) katerega je kot ordinarij 16. aprila 1987 nasledil škof msgr. mag. Metod Pirih. 13. maja 2000 je papež Janez Pavel II. imenoval dr. Jurija Bizjaka za prvega pomožnega škofa v Kopru. Posvečen je bil 5. julija v jubilejnem svetem letu 2000. Leta 2012 je škof Bizjak postal ordinarij Škofije Koper. Z današnjim imenovanjem bo msgr. dr. Peter Štumpf postal četrti koprski škof ordinarij po povečanju in obnovitvi Škofije Koper.

Salezijanec, doma iz panonske Slovenije

Dr. Peter Štumpf se je rodil 28. junija 1962 v Murski Soboti, doma pa je iz župnije Beltinci. Po končani osnovni šoli v Beltincih se je leta 1977 vpisal v Srednjo versko šolo v Želimljem. Leta 1983 je maturiral na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Na redovno življenje v salezijanski družbi se je pripravljal v Želimljem, kjer je opravil noviciat in 9. avgusta 1980 napravil prve redovne zaobljube. Po odsluženem vojaškem roku v Zagrebu leta 1983 in vzgojni praksi na Srednji verski šoli v Želimljem se je leta 1984 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih študija filozofije je nadaljeval študij teologije na Teološki fakulteti Salezijanske papeške univerze v Torinu v Italiji in tam leta 1989 diplomiral iz mariologije. Dne 29. junija 1990 ga je mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger v Mariboru posvetil v duhovnika.

Po posvečenju ga je redovni predstojnik imenoval za kaplana v župniji Rakovnik v Ljubljani, kjer je deloval do leta 1993, ko je za dve leti odšel za kaplana v župnijo Sevnica. Leto za tem je bil imenovan za župnika na Igu, kjer je deloval do leta 1998, nato pa je bil leto dni župnijski upravitelj župnije Zabukovje nad Sevnico. Duhovniška pastoralna pot ga je nato vodila v Maribor. Tam je bil župnik župnije sv. Janeza Boska, leta 2000 pa je bil imenovan za župnika v Veržeju. Od leta 2003 je bil župnik župnije Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Tedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode ga je imenoval za dekana dekanije Ljubljana-Vič/Rakovnik.

Leta 1994 je pri prof. dr. Francetu Oražmu magistriral iz moralne teologije s tezo Mladostniki in zakrament sprave. Doktorski študij je nadaljeval pod mentorstvom prof. dr. Vinka Potočnika in somentorstvom prof. dr. Bogdana Kolarja. Leta 2002 je na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani obranil disertacijo z naslovom: Jožef Klekl st. (1874?1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurje). Dr. Peter Štumpf je dober poznavalec prekmurske zgodovine, še posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Posveča se pastorali družin, študentov in zakonskih skupin. Kot predavatelj je sodeloval na različnih tečajih za vzgojo župnijskih sodelavcev. Predaval je na ljudskih misijonih in drugih pastoralnih srečanjih. S poljudnoznanstvenimi članki in pogovori sodeluje v nekaterih osrednjih slovenskih cerkvenih medijih.

Papež Benedikt XVI. ga je 24. maja 2006 imenoval za mariborskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje je v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika prejel 10. septembra 2006. Pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je odgovoren za Komisijo za sredstva družbenega obveščanja in Rafaelovo družbo. Za novega murskosoboškega škofa ordinarija ga je papež Benedikt XVI. imenoval 28. novembra 2009, umeščen pa je bil 10. januarja 2010. Škofijo Murska Sobota je tako vodil 14 let.

Informacij, kdo bo v prehodnem obdobju vodil škofijo Murska Sobota, ali mariborski nadškof Alojzij Cvikl ali interni škofijski upravitelj (najverjetneje generalni vikar), za zdaj še nimamo. Ko jih dobimo, jih bomo posredovali.

Kaj je razlog za takšno odločitev?

Odločitev, da Sveti sedež pošlje v Koper škofa iz Panonije – lahko bi rekli, da gre škof Štumpf po poti sv. Martina iz Sombotela v Tours – se zdi nekoliko nenavadna. Vendar morda niti ni takšno presenečenje. Z imenovanjem Bizjakovega naslednika v Kopru je bilo kar nekaj težav, saj je Bizjak med duhovnike koprske škofije sprejel nekdanjega jezuita Marka Ivana Rupnika, ki je prav v teh dneh praznoval 70. rojstni dan. To naj bi bil tudi razlog, da so se kandidati za vodenje koprske škofije močno otepali, da bi prevzeli škofovsko službo, saj bi s tem nanje padla odgovornost, če bi prišlo do ugotovitve objektivne odgovornosti koprskega ordinarija za grehe nekdanjega patra, ki ga sicer še vedno preiskuje Sveti sedež.

Očitno je Sveti sedež nato sprejel salomonsko rešitev, da za koprskega škofa imenuje enega od že posvečenih slovenskih škofov. Škof Štumpf je zelo izkušen dušni pastir, dobro obvlada tudi italijanski jezik, kar je za koprskega škofa nujen pogoj. Kot pravijo poznavalci, ima tudi “trdo kožo”, saj je doslej v “svoji” rojstni škofiji imel precej težav z nasprotniki. Predvsem so mu očitali odgovornost za odhod minoritov iz župnije Turnišče, za kar pa ni odgovoren škof – minoriti so namreč v zadnjih desetih letih doživeli močan osip, zapustilo jih je kar nekaj članov, večinoma so prestopili med škofijske duhovnike, le eden od njih pa je zapustil tudi duhovništvo. Podobne težave imajo zadnji dve leti tudi jezuiti.

Obstaja pa še en razlog, zakaj je na Primorsko odšel Pomurec: s tem se namreč vzpostavlja neka distanca med njim in duhovniki koprske škofije – če bi bil za škofa postavljen eden od njih, bi s tem lahko prišlo do določenih težav. Sveti sedež torej spreminja prakso iz preteklih let. Njegov naslednji izziv bo tako imenovanje novega škofa v Murski Soboti, kar pa ni povsem samoumevno, saj se lahko Sveti sedež odloči, da bo to škofijo, sicer najmanjšo v Sloveniji, soupravljal kar mariborski nadškof, tako kot je to bilo pred ustanovitvijo škofije. In po modelu, ko določeni župniji upravljajo več župnij hkrati.

Zanimivo je, kako so nasprotniki škofu Štumpfu celo napovedovali, da ga bo Sveti sedež ali laiziral ali umaknil v eno od rimskih pisarn. Nič od tega se ni zgodilo. Nasprotno: papež mu je izkazal posebno čas, pri čemer je škof Štumpf prav tako pokazal ponižnost, da je sprejel svoj “umik” iz domačega okolja in s tem novo službo v ozemeljsko precej večji koprski škofiji.

Voščilo predsednika SŠK novemu koprskemu škofu