Piše: Vida Kocjan
Ljubljančanka profesorica Mojca Škrinjar je bila trikrat izvoljena za svetnico mestne občine Ljubljana, dejavna je tudi kot četrtna svetnica in v Slovenski demokratski stranki tako na mestni kot državni ravni. Je podpredsednica seniorjev SDS in podpredsednica seniorske organizacije EPP.
Pogovarjali smo se o spoštovanju slovenskega jezika, lažnih novicah in prešli na delovanje mestne občine Ljubljana (MOL) tudi v povezavi s kanalom C0. Zelo dobro pozna Anžeta Logarja, ki je bil tudi predsednik ljubljanskega odbora SDS. Zato nas je zanimalo, kdaj se je tako spremenil.
Ob dnevu reformacije ste zapisali, da postaja Ljubljana vedno bolj balkanska umazana greznica, ker se nekaj govori, drugo pa dela. Zapis se je nanašal na poslanico ministrice za kulturo Aste Vrečko. Kaj vas je najbolj zmotilo in koliko ta vlada v resnici spoštuje slovenski jezik?
Spoštovanje slovenskega jezika je danes mnogokrat uporabljena fraza, v resnici pa je daleč od resnice. Beremo o učiteljici v neki osnovni šoli, ki sploh ne zna slovensko, poučuje pa mlajše učence. Kako bodo ti otroci razvili svoj besednjak, zlasti tisti, s katerimi se starši doma ne morejo ali ne znajo veliko ukvarjati na način, da bi razvili besednjak?
Parlament je sprejel zakon, ki vpeljuje poučevanje tudi v srbščini v obveznem programu, ne le kot izbirni predmet. S tem naj bi reševali problem otrok tujih delavcev. To je napačen pristop. Ti otroci ne bodo čutili niti potrebe naučiti se slovenščine, niti se ne bodo čutili pripadni Sloveniji. Mi imamo mednarodno šolo za otroke tujce, ki le prehodno bivajo v Sloveniji. Če pa je namen teh delavcev in njihovih družin dlje ostati v Sloveniji, se morajo naučiti slovensko. Otroci bi morali iti v prehodni program, kjer bi se naučili slovensko, šele nato nadaljevati šolanje od razreda, ki so ga v svoji domovini končali.
Prevodi tujih programov, ki jih ponujajo televizijski operaterji, so polni srbizmov, na socialnih omrežjih pa boste poleg opuščanja dvojine in drugega sklona našli tudi srbizme, kot je na primer pisanje »ne bi naredil« napačno »nebi naredil«. In to se vedno bolj »betonira«.
Ljudje verjamejo, da je bilo življenje v Jugoslaviji dobro. Kako je to mogoče in kdo ima največ »zaslug« za to?
Lažne novice tako v nekaterih medijih, še bolj pa vpliv t. i. influencerjev po socialnih omrežjih. Tisti, ki nikoli niso živeli v Jugoslaviji, mladi, pa temu pogosto nasedejo. Televizija predvaja holivudske filme o bitkah, šolski učbeniki pa povedo premalo o dejanskem stanju v Jugoslaviji, kjer smo se bali reči karkoli kritičnega o oblasti, ker si šel lahko zato v zapor, kjer smo stali v vrstah za sladkor, gorivo za avte, kjer smo mejo prečkali le enkrat letno, sicer pa je bilo treba plačati depozit, za katerega nismo imeli denarja, kjer smo, takoj ko smo dobili plačo, noreli in iskali preprodajalce mark, da smo lahko vsaj malo ohranili vrednost denarja. Če smo zidali hiše, smo jih z lastnimi rokami, čakali v nepreglednih vrstah za cement in le sanjali o barvnih ploščicah za kopalnico ter šli v sindikalno prikolico na teden dni počitnic.
Udba pa je lovila disidente, jih mučila in ubijala, pri tem pa tihotapila cigarete in služila.
Kako pa komentirate dogajanje v MOL v povezavi z graditvijo kanala C0?
Tu vidim tudi skrajno malomarnost evropskih birokratov, ki so dopustili graditev kanalizacije skozi jezero pitne vode, ki napaja Ljubljano, ob neizmerni pokvarjenosti ljubljanskih oblasti pod Jankovićevim vodstvom v spregi s pokvarjeno državno oblastjo. Ozaveščeni lastniki zemljišč s svojimi odvetniki, NVO Alpe Adria Green in preiskovalna komisija pod vodstvom Anje Bah Žibert ter mestni svetnik Aleš Primc se neizmerno trudijo preprečiti ekološko katastrofo, ki jo ta gradnja omogoča. Žal je premalo ljudi pred magistratom. Kot bi si Ljubljančani želeli dan za dnem v plastenkah domov prinašati pitno vodo … ne vem, morda je kriva neprimerna ura srečanj, ljudje so še v službah …
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je na preiskovalni komisiji opozorila na pasivnost meščanov in meščank pri tem pa tudi, da izražajo strah. Razumeti je bilo, da zaradi tega raje molčijo. Je to po vašem mnenju strah pred županom ali sistemom nasploh?
Zdi se, kot da so ljudje obupali. Da so proti temu valjarju nemočni. Hitlerjansko »čiščenje« ljudi po službah pa gotovo vpliva, da si tisti, ki delajo v javni upravi, ne upajo priti, čeprav jim ni vseeno za pitno vodo. Vtis imam, da smo se znova vrnili v jugoslovanske čase terorja.
Kako ocenjujete delo mestnega sveta in delo svetniške skupine SDS? Ima slednja ob tako avtoritarnem županu sploh kakšen vpliv?
Mestni svet sestavlja večinska molčeča Jankovićeva večina, število opozicijskih svetnikov je zanemarljivo. Se pa sprašujem, ali ta molčeča večina misli, da bo vse to večno trajalo. In kje bodo oni, ko se bo to končalo. Ker se bo prej ali slej. In če ne bodo nosili posledic, jih bodo njihovi otroci. Kakšni ljudje so to? Imajo kaj vesti? Imajo sploh radi svoje otroke?
Nekateri mestni opozicijski svetniki in četrtni svetniki tudi opozarjajo na vse večjo zanemarjenost Ljubljane. Povsod plevel ob robnikih pločnikov, smeti po zelenicah, nepokošena trava, pozimi neočiščeni pločniki, nesplužene ulice, da ne govorim o dotrajanih avtobusih mestnega prometa, nemogočem prometu, dotrajanih cestiščih in barbarski pozidavi zelenic, uničenju kulturne dediščine s prezidavo mestnega kopališča. So dobre stvari v Ljubljani, žal pa jih te pomanjkljivosti zasenčijo.
Del svetniške skupine SDS sta bila tudi svetnika, ki sta zdaj izstopila, ker sta se priključila Platformi sodelovanja Anžeta Logarja. Nekateri njuni somišljeniki pa so ob tem objavili, da sta se v mestnem svetu »zelo trudila, trdo garala«. Ste zaznali to njuno garanje?
Nobenega garanja nisem zaznala, in tudi ko govorim s kolegi, kolegicami, nihče ni zaznal kakšnega njunega posebnega vpliva. Bila sta večinoma tiho. Horvat kot vodja svetniške skupine v prejšnjem mandatu je bil sicer korekten, toda medel. Tudi kot kandidat za župana je bil neprepričljiv. Kot bi si ne želel te vloge. Žal mi je zanj. Vede pa, ne vem, ali se je kdaj oglasil. Kot bi bila oba že na začetku namenjena oditi …
Že dlje časa se nakazuje, da Anže Logar, nekdanji predsednik ljubljanskega odbora SDS, vodi svojo pot, ima svoje cilje, ki pa niso cilji SDS. Se spomnite, kako je potekalo kadrovanje za listo v mestni svet leta 2022?
Kandidate za mestne svetnike so predlagali četrtni odbori SDS. Odločujočo vlogo pri oblikovanju vrstnega reda kandidatov pa je imel Logar.
Zanimivo je tudi, da Logar od svetnikov ne zahteva, naj izstopijo iz mestnega sveta, od vas na primer pa je takrat, ko ste nastopili mandat poslanke državnega zbora, zahteval, da to storite. Nedvomno gre za dvojna merila. Kako je v vašem primeru utemeljil svojo zahtevo?
Logar je, presenetljivo, celo pogojeval svoje nadaljnje predsedovanje odboru z mojim odstopom, češ da je to nova strankina politika. Presenečena sem sprva privolila v to, potem pa sem si premislila. Zakaj, če je tako mislil, ni izstopil iz mestnega sveta sam, ko je postal poslanec 2014 in 2018? In zakaj bi jaz odstopila, medtem ko sta poslanec Marko Koprivc (SD) in poslanka Maša Kociper (LMŠ) ostala mestna svetnika? In ni bila zahteva stranke SDS kot celote po taki novi politiki, saj so bili tudi nekateri SDS poslanci hkrati občinski svetniki. Kakšna črna ovca torej sem jaz? Poleg tega sem se tudi borila proti kanalu C0, proti prezidavi Plečnikovega stadiona in za poimenovanje trga po dr. Jožetu Pučniku. Vse to pustiti zaradi Logarjeve kaprice?
Kdaj ste opazili, da Anže Logar pelje svojo pot? V zadnjih letih je bil sicer molčeč, o pomembnih stvareh ni imel mnenja, pa vendar, nekatere zdajšnje njegove izjave so prav grozljive.
V drugem krogu predsedniških volitev se je zelo spremenil. Res pa je tudi, da je bil v prejšnjih mestnih mandatih precej bolj bojevito razpoložen kot v zadnjem. Jankoviću je znal potegniti živce iz pet, potem pa se je umiril, četudi je bil mestoma še vedno kritičen.
V SDS dnevno vstopajo novi člani, t. i. velikih medijev to ne zanima, so pa bistveno pozornejši na vsak nasprotni zapis na družbenih omrežjih. Vas to preseneča?
Čemu bi kupljeni levičarski mediji poročali o dnevni širitvi naše stranke? Oni so tovarniška levičarska glasila, ki v jugostilu izvajajo propagando za svoje gospodarje, ne pa poročajo.
Ljubljanski župan je v nagovoru na Žalah pred 1. novembrom pohvalil vlado Roberta Goloba. Dejal je, da dela dobro, in to oprl predvsem na višje povprečnine v prihodnjih letih, ki jih je vlada sprejela kakšen dan pred tem govorom. Poznavalci navajajo, da vse poti v državi vodijo k Jankoviću, da je on tisti, ki ima zadnjo besedo …
Na vsaki proslavi pred volitvami je bilo Jankoviću dano oznaniti zmagovalca. Očitno je Kučanov glasnik. Mislim, da politiko še vedno vodi Kučan, četudi izbira prostora za hvalo Golobu bolj kaže na komemoracijo in slovo Goloba. Toliko stvari je narobe, da je še Kučanu in njegovemu zaledju v škodo, zato bi se Goloba radi znebili. Toda ta bo težka. Ne gre za denar, gre za prestiž, zato se ne bo poslovil kar tako. Ampak četudi zamenjajo Goloba z Jankovićem, ta kaj dosti drugače ob nori Levici v vladi ne bo mogel vladati … razen če Levico zamenja Platforma sodelovanja, špekuliram.
Pred kratkim je magistrat obiskal Milan Kučan, Janez Janša pa je zapisal, da je bil obisk tega sporočilo Jankoviću, da bo na prvi stopnji kmalu obsojen, da je kolateralna škoda, da pa ga naj ne bo strah, ker bo na drugi stopnji oproščen. Kako gledate na to politično-sodno sprego globoke države, ki traja in traja?
Do skrajnosti me žalosti EU, ki se je znala zaletavati v Poljsko zaradi posegov politike v sodstvo, pa spregledala zlorabo sodstva v Sloveniji v primeru Patria. Danes se zloraba ponavlja. Tožilci spregledujejo grožnje kot »Ubi Janšu«, obsodijo neznano osebo na neznanem kraju ob neznanem času, da je porinil znano nevladnico, obsodijo človeka zaradi mnenja na družbenem omrežju in želijo obsoditi predsednika največje opozicijske stranke, ki je pred 30 leti kupil nepremičnino po tržni ceni in jo po letih prodal spet po tržni ceni. Jaz vidim naše sodstvo včasih kot podaljšano roko Udbe.
Pokojnine: Zdajšnja vlada dela proti upokojencem, ti pa kar molčijo. Kako je to mogoče?
No, ne molčijo vsi. Nekateri tudi protestirajo. Toda vlada jih ne jemlje resno, zanaša se na svojo večino v parlamentu, njihovi volivci imajo privilegirane pokojnine.
Volitve: Pričakujete predčasne volitve v državni zbor? Kot je mogoče razbrati iz nekaterih objav, ste tudi članica Strokovnega sveta SDS in sodelujete tudi pri programu stranke. Čemu z vašega področja dajete največ poudarka?
Znanje naših šolarjev alarmantno pada. Univerze so nizko uvrščene na šanghajski lestvici kakovosti, razviti svet, kamor vse bolj strumno vstopa tudi Kitajska, pa sega od digitalizacije, umetne inteligence do letov proti Marsu. V šoli se učimo odgovarjati na vprašanja, morali pa bi se učiti postavljati vprašanja, odkrivati probleme in dajati ideje za rešitve. Ob tem pa okosteneli Zavod RS za šolstvo producira replike centralnoplanskih učnih načrtov, ki s stotinami ciljev in standardov dokazujejo samo to, česa so se načrtovalci v življenju naučili, in ima v kleščah učitelje, da ne morejo sprostiti svoje ustvarjalnosti. Kako naj potem pričakujemo ustvarjalne, problemsko in kritično razmišljajoče mlade?
Ob tem še razpad vrednot, pomanjkanje učiteljeve avtoritete, vse večje nasilje v šoli, vdor nasilnih ideologij, kot je LGBT in transgender, starši z odvetniki v šoli, le pravice in nič odgovornosti, pomanjkanje učiteljev, centralnoplansko vodeno šolstvo, slabo delujoč vajeniški sistem, zastarel način delovanja študentskih kampusov in pomanjkanje kapacitet, mastodontska ljubljanska univerza z nekaterimi močno ideološko obremenjenimi fakultetami, ki je v popolnem nasprotju z načelom avtonomije univerze, premalo denarja za visokotehnološke raziskave …
Predčasne volitve so vedno, ko Kučanovo zaledje oceni, da bi jim vztrajanje v vladi škodilo. Glede na to, da niti vladi naklonjene agencije za merjenje javnega mnenja ne morejo več prikrivati jeze državljanov, so mogoče predčasne volitve.
Sem ter tja me obide misel, da je bil celo Logar mišljen kot novi obraz na način, da replicira program SDS, ki se večini volivcev, ki ga preberejo, zdi dober, če jih mediji prepričujejo, da vodja ni dober. In kaj dobite, če Logar posvoji program SDS? Nov obraz! Ta zamenja Janšo, ki ga je zlorabljeno sodstvo pripravljeno uslužno umakniti v zapor. Za nič. Kaj jih pa stane.
Je še kaj takega, kar je treba poudariti, pa nismo omenili?
Družinska politika je slaba. Stanovanjska še slabša. Centralnoplansko načrtovanje ne bo rodilo veliko stanovanj. Namesto da bi sprostili pogoje graditve, postopke poenostavili, pocenili, delajo ravno obratno. Zakaj ne bi trgu prepustili gradnje, mladim pa omogočili ugodne dolgoročne kredite, s katerimi bi si lahko kupili spodobno stanovanje ali zgradili tipsko hišo? Ali omogočili druge finančne instrumente, ob katerih bi lahko stanovali in na koncu postali lastniki nepremičnine, pri tem pa bi lahko tudi menjali kraj prebivališča gleda na potrebe njihove zaposlitve? Zakaj imamo tako nefleksibilno delovno zakonodajo?
Hkrati naj opozorim tudi na vlogo ženske v družbi. Delo ženske v proizvodnji je omogočilo dodaten vzpon gospodarstva tako v Ameriki kot v Evropi. Naše matere so bile tiste, ki so nosile dvojno breme, dela v službi in gospodinjstva. Danes mnogi možje pomagajo v gospodinjstvu. Žal prevečkrat opažam, da se srd zaradi podivjane feministične politike zgrinja nad vse ženske. Zadnjič sem v vaši reviji prebrala članek, v katerem je bila trditev, da smo se ženske odločile moškim podati patriarhalno vlogo, ker smo se želele znebiti odgovornosti vodenja. Večjega nesmisla še nisem prebrala. Ženske smo lahko prav tako dobre voditeljice kot moški. Spomnimo se le Elizabete I., Margaret Thatcher, Golde Meir, Indire Gandi, Marije Terezije in mnogih neimenovanih, a uspešnih voditeljic podjetij, institucij. Res pa je, da boste našil neprimerno več pilotov kot pilotk, res je, da so moški močnejši in zato laže opravljajo nekatera dela. In res je, da poslušamo iz državnega zbora največje neumnosti ravno iz nekaterih ženskih ust, toda to še ni razlog, da bi krivili vse ženske. Odgovornosti so vseh vrst. Vsi imamo svoje. Toda moški je moški in ženska je ženska – še vedno.
Toda vsa ta vprašanja so drugotnega pomena.
Primarno vprašanje je vprašanje vrednot, katerega temelji segajo v leto 1941. Dokler tega ne bomo razčistili in posledično zlorabe sodstva, nimamo prihodnosti. Priporočam branje objav Društva Huda jama. Dokler ne bomo odprli src in žalovali s sorodniki žrtev, ne bomo imeli energije za razvoj. Vse upanje polagam v nov vznik krščanstva kot religije in kulture ter v medsebojno spoštovanje.
Biografija
Ljubljančanka 68-letna Mojca Škrinjar je profesorica angleškega in nemškega jezika. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje življenje je posvetila izobraževanju.
Sprva je bila učiteljica v osnovni šoli, nato 14 let ravnateljica. Ustanovila je prvi oddelek mednarodne osnovne šole v Sloveniji, v javno šolo pa vnesla elemente pedagogike Montessori. V letih 2004 do 2008 je bila generalna direktorica za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu RS za šolstvo. Nato je prevzela funkcijo predstojnice območne enote Zavoda RS za šolstvo v Kranju. Potem jo je pot kot direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius Kamnik popeljala v najlepši del njene kariere. Imenovana je bila za državno sekretarko na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer je vodila revizijo zakonov s področja predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol ter posebnih potreb. Nato je opravljala delo pomočnice direktorja Študentskega doma Ljubljana s 7.700 študenti. Leta 2017 se je vrnila na Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, tedaj kot vodja projekta digitalizacije izobraževanja. V mandatu 2020−2022 je bila poslanka Državnega zbora RS. V letih 2010, 2014 in 2018 je bila izvoljena za svetnico mestne občine Ljubljana.
Je tudi članica Izvršilnega odbora SDS in podpredsednica VSO – Združenja za vrednote osamosvojitve ter vodja njihove pedagoške sekcije. Je tudi članica Zbora za republiko in Inštituta dr. Jožeta Pučnika.
Od pomladi 2022 je predsednica seniorjev SDS. Ta čas se posveča izobraževanju starejših SDS o digitalnih kompetencah. Ob strani ji zvesto stoji soprog. Imata hčerko in sina.
