Piše: C. R.
Slovenska demokratska stranka (SDS) ne bo zapuščala Evropske ljudske stranke (EPP) zaradi trenutne situacije v Evropskem parlamentu, je v sredo v pogovoru za Radio Ognjišče povedal prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Po njegovi oceni je sicer bolj kot članstvo SDS v EPP pomembno, kakšno parlamentarno večino bo EPP uspelo zbrati.
»Zaradi te situacije, ki je zdaj v Evropskem parlamentu, SDS ne bo zapuščala EPP,« je na vprašanje glede ugibanj o morebitnem izstopu SDS iz največje politične skupine v Evropskem parlamentu odvrnil Janša.
Prizadevanja za vzpostavitev nove večine
Po njegovih besedah si EPP prizadeva za vzpostavitev večine v Evropskem parlamentu, ki bo drugačna od večine v prejšnjem mandatu, ko so koalicijo poleg EPP tvorili še socialisti (S&D) in liberalci (Renew).
»Ali bo to uspelo ali ne, bomo videli. Če ne bo uspelo, potem bo EPP na resni preizkušnji,« je ocenil trikratni slovenski premier in dodal, da je članstvo SDS v EPP na tej točki še najmanj pomembno.
Pred junijskimi evropskimi volitvami je Janša izrazil naklonjenost sredinski koaliciji v Evropskem parlamentu, v kateri bi bila poleg EPP še po en partner iz levice in desnice. O tem, ali bo SDS po volitvah ostala del EPP, neposredno ni govoril.
V njegovi stranki so po volitvah pozdravili evropski zasuk v desno, potem ko je dober volilni rezultat doseglo več desnih strank in zavezništev. Pred tem so delegati SDS na predvolilnem kongresu EPP v Romuniji odrekli podporo Ursuli von der Leyen za vodilno kandidatko stranke za položaj predsednice Evropske komisije.
Da res prihaja do nova realnosti v EP opozarja tudi dopisnik Dela Peter Žerjavič, saj ima EPP, drugače kot v mandatu 2019-2024, na razpolago alternativno desno večino, če v neuradni proevropski “koaliciji” ne more doseči svojega. To možnost je EPP že nekajkrat izrabila. Zato je trenj v navezi s S&D in Renew vse več.
Nova realnost v EP, ki povzroča novo dinamiko. Drugače kot v mandatu 2019-2024 ima EPP na razpolago alternativno desno večino, če v neuradni proevropski "koaliciji" ne more doseči svojega. To možnost je EPP že nekajkrat izrabila. Zato je trenj v navezi s S&D in Renew vse več. pic.twitter.com/EgrlXLcXfT
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) November 14, 2024
Ob tem konkretna glasovanja v Evropskem parlamentu že kažejo, da se stvari premikajo za desno sredino v pozitivni smeri.
Enoletna preložitev izvajanja uredbe o krčenju gozdov
Evroposlanci so namreč včeraj podprli enoletno preložitev začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. Ob tem so sprejeli več dopolnil. Med drugim so podprli uvedbo dodatne kategorije za razvrščanje tretjih držav glede na stopnjo tveganja, da v njih prihaja do krčenja gozdov. Zdaj bodo sledila pogajanja s Svetom EU.
Za enoletno preložitev začetka izvajanja uredbe o krčenju gozdov, katere namen je zagotoviti, da potrošnja določenih surovin in izdelkov ter trgovina z njimi ne bi prispevala h krčenju ali degradaciji gozdov, je glasovalo 371 evroposlancev, proti 240, 30 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Na včerajšnjem glasovanju, ki so ga zaznamovale težave z glasovalnimi napravami, so podprli tudi več dopolnil, ki jih je vložila desnosredinska politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP).
Med drugim so evroposlanci podprli uvedbo četrte kategorije za razvrščanje tretjih držav glede na stopnjo tveganja, da se v njih surovine ali izdelke, opredeljene v uredbi, proizvaja s krčenjem oz. degradacijo gozdov. Poleg kategorij držav z visokim, standardnim in nizkim tveganjem bi morali po mnenju parlamenta uvesti še kategorijo “brez tveganja”.
Danes odmevno glasovanje o odlogu uveljavitve uredbe o krčenju gozdov in in njeni dodatni razvodenitvi. EPP je sprejetje tega, po pričakovanjih, dosegla ob pomoči trde in skrajne desnice (ECR, Patrioti, suverenisti), pa tudi dela Renew, vključno s poslancem Šarcem. /1 pic.twitter.com/YdODzjEwsD
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) November 14, 2024
V to bi uvrstili države, kjer je razvoj gozdnih območij v primerjavi z letom 1990 ostal nespremenjen ali pa se je povečal. Zanje bi veljale precej manj stroge omejitve.
Pravila bodo sicer obvezna za vse gospodarske subjekte, ki v EU prodajajo ali iz nje izvažajo govedo, kakav, kavo, palmovo olje, sojo, kavčuk in les ter izdelke na podlagi teh surovin, kot so čokolada, pohištvo, pnevmatike in derivati palmovega olja.
Subjekti bodo lahko proizvode prodajali v EU le takrat, ko bo dobavitelj izdelka predložil potrdilo, da proizvod po 31. decembru 2020 ni prišel z zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, oz. da njegova proizvodnja ni povzročila degradacije gozdov.
Velika podjetja bi morala v skladu z maja lani sprejeto uredbo zakonodajo začeti izvajati 30. decembra letos, mikro in mala podjetja pa 30. junija 2025. Vendar pa je komisija na podlagi odzivov mednarodnih partnerjev glede njihove pripravljenosti oktobra predlagala preložitev začetka izvajanja za eno leto. “Dodatnih 12 mesecev naj služi kot prilagoditveno obdobje za pravilno in učinkovito izvajanje,” so zapisali ob predstavitvi predloga v začetku preteklega meseca.
Po včerajšnji podpori predlogu v Evropskem parlamentu bodo zdaj sledila pogajanja s Svetom EU, ki je sicer predlog za preložitev začetka izvajanja podprl že sredi oktobra.
