Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Lakota po energiji, zlasti električni, v človeštvu narašča, do l. 2050 naj bi se potrebe po njej podvojile. Da, od elektrike smo postali življenjsko odvisni, in ravno ta oblika energije naj bi tudi omogočila t.i. »zeleni prehod«. Mislim pa, da bi morali enkrat za vselej opraviti s pojmom »proizvodnja energije«. Mi v končni fazi ne moremo energije proizvajati, naučili smo se jo le pretvarjati iz ene oblike v drugo, in pri tem jo v končni fazi jemljemo (ropamo) iz narave.
Ugotavljamo, da zeleni prehod ni možen brez jedrske energije, jasno, zakaj: ker so obnovljivi viri nezadostni in nezanesljivi, nestalni. Sonce ne sije vedno, veter ne piha vedno, in suše, ko voda v rekah samo še curlja, bodo vedno pogostejše – ti viri so povsem odvisni od vremena! In surovin, predvsem raznih redkih kovin za izdelavo teh naprav bo slej ko prej zmanjkalo, poleg tega sama njihova izdelava zahteva ogromno energije (npr. taljenje silicija). In vsak od teh izvorov ima številne negativne učinke na okolje, tako številne, da jih še našteval ne bi tukaj, kaj šele opisoval. Nadalje bodo ogromni problemi in stroški s prenovo električnega omrežja. In ni še jasno, kam z gorami dotrajanih panelov, vetrnic itd., vsega ne bo mogoče reciklirati. Ob tem pa je vzpodbudno, da je jedrska energija napredovala, reaktorji druge in četrte generacije lahko uporabljajo tudi izrabljeno gorivo! In so tudi varnejši. Vendar pa gradnja JEK2 ni brez velikih tveganj. Ne samo korupcijskih (kot se je zgodilo pri TEŠ6), stroški so ogromni, 15 milijard bi morali pomnožiti vsaj z 2, dosegajo dva proračuna države, kar nas lahko spravi v bankrot, a državo lahko spravi v to tudi ne-izgradnja, zaradi hude energetske odvisnosti. Ali se niso zaradi teh in še drugih tveganj odločevalci odločili za razpis posvetovalnega referenduma, torej glede tega povprašati ljudstvo? Zanimivo, da sta se oba politična pola glede jedrske energije v glavnem poenotila, prav tako glede razpisa referenduma. Toda ali je to modro: glede tako kompleksne problematike kot je jedrska energija vpraševati ljudstvo, prelagati odgovornost nanj, ki večinoma nima o tem kaj dosti pojma? Ali nismo za to izvolili politike, jim dali mandat za odločanje o skupnih zadevah?? Sicer je pa zdaj referendum preklican in tudi pri tem sta se levica in desnica poenotili.
Jedrska energija, na nek način »zelena«, je znova postala upanje človeštva. Vendar ni obnovljiva: zaloge urana na Zemlji gotovo niso neomejene. Toda, pri jedrski energiji ne gre samo za cepitev težkih jeder (fisijo), obstaja še druga možnost: zlivanje lahkih jeder (fuzija), in takšno malo »sonce« že desetletja skušamo prižgati tudi na Zemlji. Če bi ta poskus uspel, bi prišli do neomejenega vira povsem čiste energije, in le tako bi človeštvo še naprej lahko večalo svojo porabo elektrike. Zakaj nam ne uspe? Nisem strokovnjak za fiziko plazme in še manj za fuzijsko tehniko, a vidim dva temeljna problema pri tem: doseganje in vzdrževanje tako silno visokih temperatur (sto milijonov stopinj) in zadrževanje te silno vroče plazme v nekem zamejenem prostoru (posodi, ki se pri tem seveda ne sme staliti!). Oboje se poskuša doseči s pomočjo magnetov (znani projekt ITER v južni Franciji), in mislim, da stvar ne deluje (oziroma, fuzija steče la za nekaj minut) zato, ker magnetno polje ostaja mnogo prešibko. Fiziki so to spoznali, zato načrtujejo že dosti večjo, močnejšo napravo z nazivom DEMO.
Osebno sem zato mnenja, da nam fuzija, vsaj na ta način, NE bo uspela. V tej situaciji mislim, da je edina alternativa VARČEVANJE z energijo. Vendar to ni možno, dokler na svetu obstaja ta tekmovalnost: med državami, sistemi, kontinenti. Reguliranje in razni »zeleni prehodi«, ki veliko stanejo in dajejo drago elektriko, povzročajo izgubo konkurenčnosti (prim. Evropa – Kitajska). Prepričan sem zato, da je zeleni prehod možen le, če bi planet, vsaj kar se tiče »proizvodnje« in porabe energije, imel neko enotno oblast. A tudi v tem primeru, mislim, bi bil nujen prehod v neko novo obliko civilizacije, z nekimi višjimi cilji in drugimi vrednotami, v takšno, ki bi zato manj obremenjevala okolje kot današnja.
