Piše: Petra Janša
O žgočih zadevah, povezanih z aktualno družinsko problematiko smo se pogovarjali z vodjo društva Družinska pobuda Tomažem Meršetom.
Gospod Merše, ključni razlog za pogovor z vami je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zakaj se je vlada sploh odločila zanj?
Pristojno ministrstvo je dalo v javno razpravo samo gol predlog zakona brez ocene stanja in z zelo skopo razlago posameznih členov, zato na to težko odgovorim. Upam, da ne drži vtis, ki se vsiljuje sam od sebe, da je vlada z minimalnimi izboljšavami za rejniške družine želela predvsem nekako prikriti ideološki udarec po družinah, ki svojih otrok nimajo v vrtcu, ta zakon pa bi jim še bolj otežil in zmanjšal možnost izbire načina vzgoje in varstva njihovih malčkov.
Kaj bi glede na katastrofalno demografsko sliko pričakovali?
Slovenija je ena od demografsko najbolj ogroženih držav, kar se zdaj že resno kaže tudi v pomanjkanju ljudi za delo. V takih okoliščinah bi bilo normalno in razumno pričakovati, da bo ministrstvo, ki ima v imenu tudi »za družino«, predlagalo resne ukrepe za izboljšanje položaja družin, ki se je v času po pandemiji covida-19 in še posebej v času te vlade poslabšal.
Od leta 2022 se niso uskladile davčne lestvice. Od leta 2022 so se davčne olajšave za otroke le enkrat polovično uskladile z inflacijo, večinoma pa ne, čeprav je bila v preteklih nekaj letih visoka, za družine pa še nekoliko višja, saj za enak standard bivanja potrebujejo nekaterih dobrin, ki so se najbolj podražile, več kot drugi. Od leta 2022 je ukinjeno zviševanje splošne davčne olajšave. Samo zaradi posegov te vlade na davčnem področju imata oče in mama dveh otrok s povprečno plačo v letošnjem letu za več kot 1.200 evrov nižje letne dohodke, kot bi jih imela, če bi ta vlada pustila veljati davčne zakone, ki so bili že uveljavljeni pod Janševo vlado. Za usklajevanje družinskih prejemkov z inflacijo se je bilo treba vsakokrat znova boriti z vlado. Izjemno so se podražila stanovanja (nakup rabljenih stanovanj za približno 33 odstotkov, najemnine za približno 40 odstotkov) in vozila ter stroški, povezani z njimi (med 15 in 30 odstotki), podražitev toplotne energije za okoli 60 odstotkov in elektrike za približno 20 do 40 odstotkov, kar povečuje ovire mladim, da bi se stanovanjsko osamosvojili in laže zastavili družino, ter znižuje njihov standard.
Tudi cene vrtcev so višje …
Cene programov v vrtcih so se izjemno zvišale (v nekaj letih med dobrimi 20 in skoraj 30 odstotki), saj je vlada vse stroške višjih plač zaposlenih v vrtcih prevalila na starše in občine, kar družino z enim otrokom v vrtcu povprečno dodatno obremeni za 350 do 650 evrov letno. Če se ne bi javnost uprla, bi ukinili brezplačen vrtec za drugega in nadaljnje otroke v družini. Staršem je vlada znova naložila vse administrativne komplikacije v zvezi z uveljavljanjem družinskih pravic in prejemkov, ki so jih interventni zakoni v času pandemije covida-19 ukinili. Pričakovali bi odpravo vsaj večjega dela administrativnih zapletov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev, ki družine povsem brez potrebe precej bremenijo in jih starši tudi ne razumejo. Starše in CSD bi lahko razbremenili medletnega sporočanja vsake spremembe, ki bi jim zniževale obstoječe pravice, kar je na podlagi interventnih zakonov v času pandemije nekaj let lepo delovalo. Država bi lahko na podlagi podatkov, ki jih tako ali tako že ima, družini pripravila informativni izračun pravic in starše razbremenila zapletenih in nepreglednih vlog, a še vedno zahteva, da jo starši neprestano o nečem obveščajo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
